Zgodba sirskih kristjanov z ameriško vizo, ki so jih zaradi Trumpovega odloka poslali nazaj v Katar

POSLUŠAJ ČLANEK

Dve krščanski družini iz Sirije sta si 15 let prizadevali, da bi se pridružili sorodnikom v ZDA, a so jih v soboto na letališču v Filadelfiji zadržali in dejali, da se morajo vrniti v Doho, v Katar, piše The Gospel Herald

Vse zaradi odloka, ki ga je ameriški predsednik Donald Trump podpisal ta petek in s katerim je za 90 dni v ZDA zamrznil sprejemanje beguncev in drugih ljudi iz sedmih pretežno muslimanskih držav. Med temi je poleg Iraka, Irana, Sudana, Libije, Jemna in Somalije tudi Sirija. 

Brata z ženama in otrokoma sta s 16 kovčki zapustila Sirijo, se odpravila v Libanon in ravno ta konec tedna jim je uspelo prileteti v Filadelfijo.

Sarmad Assali in njena hčerka, ameriški državljanki, sta bili na ameriških tleh med sorodniki, ki so družini pričakovali. V soboto so od oblasti prejeli telefonski klic, v katerem so jima sporočili, da njihovim sorodnikom vstop v državo ne bo dovoljen.

S sorodniki nista mogli vzpostaviti stika, dokler se iz ZDA niso vrnili v Doho. Eden izmed bratov je Sarmadi dejal, da na letališču v Filadelfiji niso smeli uporabljati telefonov in interneta ter da so jim dali dve možnosti: ali ostanejo in jim odvzamejo vizo ali pa se vrnejo v Katar.

Tawfik Assali se je veselil snidenja s sorodniki v ZDA. "Bil sem navdušen. Po treh letih bi videl družino. Bil je tako vesel trenutek. Zdaj, po tem, kar se je zgodilo, je zelo težko," je dejal.

Družini sta na letališče prileteli ob 7.40 uri. Njihovi sorodniki so prejeli klic."Sestra mi je dejala, da jih ne spustijo noter. Mislil sem, da gre za nesporazum, morda so pozabili kakšen papir," pravi Joseph Assali.

Toda ni šlo za birokracijo. "Vse je bilo zaprto, bila je sobota zjutraj. Z nikomer nisem mogel govoriti, nihče mi ni mogel pomagati, ne morem poklicati Donalda Trumpa in ga prositi, naj spusti mojo družino," dodaja. Spomnil se je, da je obiskoval šolo skupaj s sinom republikanca Charlija Denta in našel stik.

"To niso begunci. Imajo vize in so na tem, da dobijo dovoljenje za stalno bivanje v ZDA. So kristjani. Mislim, da ta odlok ni bil nikoli mišljen za zadrževanje takšnih ljudi iz države," je dejal Dent, ki je bil v soboto dvakrat v stiku z Belo hišo.

Po besedah sorodnikov družini od leta 2003 bežita pred verskim preganjanjem, v Pensilvaniji pa jih že čaka dom.

Druga življenjska zgodba, ki se skriva za statistiko, je o Iračanu, zadržanem na letališču JFK v New Yorku, ki je 10 let delal v Iraku za ameriško vlado.

Še ena pa o Haider Sameer Abdulkhaleq Alshawiju, ki se je v času odloka ravno vračal v Teksas k ženi in sinu, kjer ona dela za ameriško podjetje. 32-letna žena je ameriškim novinarjem v solzah pokazala sinovo pismo božičku, v katerem piše "Dragi božiček, lahko prosim pripelješ mojega očeta iz Švedske domov?!" Fant očeta ni videl tri leta.

Odlok obsojajo ameriški cerkveni voditelji


Poročali smo že, da so se krščanski voditelji na Trumpovo napoved, da bodo ZDA krščanske begunce obravnavale prednostno, odzvali, naj oblast ne dela razlik med njimi in muslimani.

Čeprav pozdravljajo Trumpova pro-life stališča in dejanja, so do njegovih proti-migrantskih potez kritični tudi katoliški škofje.

Katoliški vrh Bostonske nadškofije je v petek objavil poziv za "Usmiljenje do tistih, ki bežijo pred nasiljem in preganjanjem." Kardinal Sean O'Malley je na svojem blogu zapisal, da "imigracija zaseda vse bolj osrednje mesto v današnjem življenju," in da bi morala njena reforma temeljiti na "razumu, sočutju in usmiljenju do tistih, ki bežijo pred preganjanjem in nasiljem."

K usmiljenju ter koncu deportacij je pozval tudi nadškof Los Angelesa Jose H. Gomez ter poudaril pomen ohranitve integritete družine, ki je temeljni kamen družbe.

"Zavedati se moramo, da za vsako statistično številko stoji oseba, ki je mati, oče, sin, hči, sestra ali brat in ima dostojanstvo kot Božji otrok," je dejal nadškof.

Po njegovih besedah so ob takšnih ukrepih otroci prestrašeni, ženske in možje pa "zaskrbljeno in vznemirjeno razmišljajo, kam bi lahko pobegnili in se skrili. To se dogaja danes v Ameriki."

Se bo Trumpov odlok Američanom vrnil kot bumerang?

Po podpisanem odloku se je  med koncem tedna na letališčih, cestah in pred Belo hišo zbralo več tisoč protestnikov, ki nasprotujejo Trumpovi proti-muslimanski politiki.

Njegova poteza je popolnoma neameriška, piše Gordon Repinski za Spiegel, saj govorimo o narodu, ki temelji na priseljevanju.

Od inavguracije je bila to najnevarnejša poteza. S prepovedjo sicer izpolnjuje svojo obljubo iz govora, da bo ZDA zaščitil pred terorizmom islamske države. Toda zadnji najhujši teroristični napad, izveden v ZDA v imenu islamske države v nočnem klubu v Orlandu, je izvedel Omar Mateen, mladi, izgubljeni Američan iz New Yorka.

Njegova politika bo zgolj zaostrila odnose z muslimanskimi državami in vzpodbudila razburjenje ter jezo tudi med zmernimi muslimani, še dodaja Rapinski.

Da so Trumpova dejanja kontraproduktivna, meni tudi novinar The Independenta, Patrick Cockburn. Po njegovem mnenju bodo njegove pretirane reakcije džihadiste vzpodbudile, da tu ali tam izvedejo kakšen bombni ali strelski napad, saj vedo, da bo to pomenilo še večje preganjanje zmernih muslimanov - in prav to želijo doseči.  
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike