V kratkem filmu, ki je bil objavljen na portalu Vimeo, Donald Calloway pripoveduje zgodbo o svoji spreobrnitvi – preden je postal duhovnik je bil namreč ateist, pa tudi odvisnik in kriminalec, piše CNA.

Ateist, odvisnik in kriminalec

Pri svojih desetih letih se je Donald s svojo družino preselil v Južno Kalifornijo. Živel je v tako imenovani “vojaški družini«, ki se je zaradi narave službe pogosto selila. Fant je bil očaran nad kalifornijskim življenjem; popolnoma ga je prevzelo, tako da je pri svojih trinajstih smisel življenja videl v čim večjem uživanju in iskanju ugodja.

Ko je njegov očim na lepem oznanil, da se bo družina ponovno preselila, tokrat na Japonsko, ga je ta odločitev zaradi navezanosti na stil življenja popolnoma razjarila. Pomislil je, da bi pobegnil od doma.

Zaradi te jeze je nato na Japonskem kmalu poiskal ljudi, ki so uživali v podobnem življenjskem slogu kot on – v zabavi in iskanju užitka. Prek te nove družbe je tako zelo kmalu navezal stik z japonsko mafijo – Jakuze. Za njih je opravljal delo kururja – po celotni Japonski je hotelom dostavljal denar in droge.

Zaradi vpletenosti v kriminalno združbo je bil na seznamu iskanih oseb tako na Japonskem, kot tudi v ZDA.

“Dobesedno so me vrgli iz države z dvema vojaškima policistoma, z rokami in nogami v lisicah in bil sem prepuščen v varstvo očetu,” se svojega odhoda z Japonske spominja danes.

Takrat so ga prvič za tri mesece zaprli v center za odvajanje od drog, vendar je po teh ponovno posegel takoj, ko je prišel na prostost. Na tej točki v njegovem življenju, se spominja, je bila zanj sreča enaka temu, da se počuti dobro. To je pomenilo, da se ni smel nikoli strezniti, ampak je poskušal biti brez premora zadet.

Nato je pri svojih 21-ih letih ždel doma v svoji sobi in preživljal mirno noč. V tišini, brez možnosti zamuditi se z glasbo in zabavo, so njegove misli kmalu postale črne in depresivne ter se stopnjevale v paniko ter željo po samomoru.

Da bi našel nekaj, s čimer bi se lahko zamotil, je iz knjižne zbirke svojih staršev vzel knjigo, ne da bi pogledal, katera je. Bila je knjiga o Marijinih prikazovanjih. Ni vedel, kdo je Marija, saj je vero svoje matere vsa ta leta z vso silo zavračal.

Po dolgi noči nastopi jutro

Knjiga ga je tako prevzela, da je celo prebral v eni noči. V svoji knjigi “No Turning Back: A Witness to Mercy” Calloway pripoveduje, kaj se je zgodilo naslednje jutro.

Naslednje jutro je s težavo svojo versko izkušnjo pretekle noči razložil svoji mami. Ta je takoj začela po telefonu iskati duhovnika, ki bi bil pripravljen na takojšnje srečanje z njenim sinom. Ker je bila ura šest zjutraj, je bilo zelo težko dobiti kogarkoli za takojšen sestanek.

“Ko je klicala tretjega duhovnika, sem jo prekinil in rekel: “Mami, ali ni tam ena tista …” […] Nisem vedel niti, kako se imenuje. Živeli smo v mornarski bazi v Norfolku in nisem vedel ali se kraj, na katerega sem mislil, imenuje kapela ali cerkev.”

Vendar ga je mati vseeno razumela ter mu rekla, naj hitro steče tja. Tam je ujel duhovnika, ki ga je povabil naj ostane pri jutranji maši. Po maši mu je duhovnik podaril sliko Jezusa.

»Bil sem šokiran, da me [Jezus] ne gleda, kot bi me želel streti. Na sliki je bil v drži blagoslova. Začel sem jokati. Posvetilo se mi je, da sem ljubljen in me Bog želi.«

Duhovnik, pričevalec in surfer

Danes je Donald Calloway duhovnik in pripadnik kongregacije Marijanskih očetov brezmadežnega spočetja najbolj blažene device Marije. Poleg tega pogosto potuje ter zbranim govori o svojem spreobrnjenju ter s tem prinaša ljudem sporočilo, da božja milost resnično deluje v vsakdanjem življenju.

Poleg tega je tudi navdušen surfer in tudi v tej aktivnosti išče povezavo z Bogom ter duhovnim svetom.

“V nekem smislu ima surfanje v sebi duhovno dimenzijo. Surfanje prestavi človeka v drug element (v vodo) in v svet, ki zahteva zaupanje. V bistvu je resnično nadnaraven občutek, ko hodiš po vodi. Za oboje, surfanje in krščanstvo, je voda simbol ponovnega rojstva in novega življenja. […] Ni potrebno omenjati, da je analogij med surfanjem in krščanstvom skoraj neskončno veliko,” je zapisal za Catholic Herald.

Vir: http://www.fathercalloway.com

2 KOMENTARJI

  1. Možak je prestopil, a nekaj želja za čutnim uživanjem je še šlo za njim. Tudi papež Pavel II je še smučal, na moje začudenje. Gospod pa svojim ljubljenim postopoma odvzema vse, kar jih moti na poti naprej k njemu. Kar pomeni, želeti si Gospodovega zadovoljstva, ne svojega. Šele od tu naprej najdemo dokončno zadovoljitev tudi sami. Pri nas so duhovniki, ki so filmofili, motoristi, spletni odvisneži, zelo odločni jedci itd … So na vmesni stopnji, ki jo kak bivši odvisnik, ki ga Bog zadane zelo, zelo, hitro preskoči. Drugim pa gre počasneje. A da le gre …

    Božja glorija spreobrnjenim, kajti njih je nebeško kraljestvo!

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime