Ženski princip: Ključne evropske ekonomske institucije v ženskih rokah
Od prejšnjega tedna tri najbolj pomembne ekonomske funkcije v Evropski uniji; Evropsko komisijo, Mednarodni denarni sklad in Evropsko centralno banko - vodijo ženske.
Nemka Ursula von der Leyen je bila na čelo Evropske komisije postavljena kot prva ženska. Francozinja Christine Lagarde vodi Evropsko centralno banko, Kristalina Georgieva pa je bila imenovana za direktorico Mednarodnega denarnega sklada (kjer je nasledila Legardovo).
Tako zelo žensko dominirajoča ekonomska scena je nekaj novega. Gre namreč za tri ključne institucije, ki so pred leti reševale finančno krizo. Ker bodo reševale tudi novo, ki jo ekonomisti že napovedujejo, lahko le upamo, da gospe obvladajo.
Ekonomija statistično gledano ni področje, kjer bi bile ženske močno prisotne. Študije Harvard Business School kažejo takšno sliko: na vodilnih položajih v tveganem kapitalu in zasebnem lastniškem kapitalu je le devet oziroma šest odstotkov žensk. V tveganih skladih je odstotek še nižji. Tam so na vodilnih položajih le trije odstotke žensk.
Tudi finančne in poslovne šole so pretežno moške, ženske zasedajo predvsem nižje uradniške položaje, kot so na primer bančna okenca. Pozivov k enakosti spolov je v financah še posebej veliko. Ena od pobud, ki se imenuje Girls Who Invest, želi z izobraževanjem žensk doseči, da bi do leta 2030 vsaj 30 % svetovnega investicijskega kapitala upravljale ženske.
Christine Legarde je nekoč dejala, da finančne krize in bankrota Lehman Brothers ne bi bilo, če bi Wall Street obvladovale Lehman Sisters. Ženske bi namreč - stereotipno ali ne – bojda tvegale le toliko, da bi bile njihove naložbe varne.
Pri vlaganju sicer moški lažje tvegajo več kot ženske. Slednje raje vlagajo v manj tvegane naložbe. Ženske so pri vlaganju konzervativnejše od moških. Raje varčujejo, so raje obrnejo po strokovni nasvet, medtem ko skoraj 40 % anketiranih moških ni uporabljalo nobene vrste svetovanja. Ženske v primerjavi z moškimi tudi manj verjamejo v svoje (enako) finančno znanje. Je pa res, da so moški, ne glede na generacijo, bolj finančno pismeni od žensk. Pri tem je milenijska generacija še posebej slabo finančno pismena.
Kakšen bo končni saldo ženskega trojčka v vrhu evropskih institucij, ne vemo. Morda bo bolj žensko pomenilo tudi bolj socialno, bolj solidarno in po tej plati celo bolj evropsko. Morda bodo finance novo področje, ki bo dokazalo, da "ženski princip" vendarle obstaja, deluje in uspe na svojstven način aktivno sodelovati pri reševanju ekonomskih izzivov prihodnosti.
Nemka Ursula von der Leyen je bila na čelo Evropske komisije postavljena kot prva ženska. Francozinja Christine Lagarde vodi Evropsko centralno banko, Kristalina Georgieva pa je bila imenovana za direktorico Mednarodnega denarnega sklada (kjer je nasledila Legardovo).
Tako zelo žensko dominirajoča ekonomska scena je nekaj novega. Gre namreč za tri ključne institucije, ki so pred leti reševale finančno krizo. Ker bodo reševale tudi novo, ki jo ekonomisti že napovedujejo, lahko le upamo, da gospe obvladajo.
Ekonomija statistično gledano ni področje, kjer bi bile ženske močno prisotne. Študije Harvard Business School kažejo takšno sliko: na vodilnih položajih v tveganem kapitalu in zasebnem lastniškem kapitalu je le devet oziroma šest odstotkov žensk. V tveganih skladih je odstotek še nižji. Tam so na vodilnih položajih le trije odstotke žensk.
Tudi finančne in poslovne šole so pretežno moške, ženske zasedajo predvsem nižje uradniške položaje, kot so na primer bančna okenca. Pozivov k enakosti spolov je v financah še posebej veliko. Ena od pobud, ki se imenuje Girls Who Invest, želi z izobraževanjem žensk doseči, da bi do leta 2030 vsaj 30 % svetovnega investicijskega kapitala upravljale ženske.
Christine Legarde je nekoč dejala, da finančne krize in bankrota Lehman Brothers ne bi bilo, če bi Wall Street obvladovale Lehman Sisters.
Christine Legarde je nekoč dejala, da finančne krize in bankrota Lehman Brothers ne bi bilo, če bi Wall Street obvladovale Lehman Sisters. Ženske bi namreč - stereotipno ali ne – bojda tvegale le toliko, da bi bile njihove naložbe varne.
Pri vlaganju sicer moški lažje tvegajo več kot ženske. Slednje raje vlagajo v manj tvegane naložbe. Ženske so pri vlaganju konzervativnejše od moških. Raje varčujejo, so raje obrnejo po strokovni nasvet, medtem ko skoraj 40 % anketiranih moških ni uporabljalo nobene vrste svetovanja. Ženske v primerjavi z moškimi tudi manj verjamejo v svoje (enako) finančno znanje. Je pa res, da so moški, ne glede na generacijo, bolj finančno pismeni od žensk. Pri tem je milenijska generacija še posebej slabo finančno pismena.
Kakšen bo končni saldo ženskega trojčka v vrhu evropskih institucij, ne vemo. Morda bo bolj žensko pomenilo tudi bolj socialno, bolj solidarno in po tej plati celo bolj evropsko. Morda bodo finance novo področje, ki bo dokazalo, da "ženski princip" vendarle obstaja, deluje in uspe na svojstven način aktivno sodelovati pri reševanju ekonomskih izzivov prihodnosti.
Zadnje objave
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Škandalozno: Vlada namenja visoke nagrade provladnim medijem
18. 4. 2024 ob 12:36
Volitve na Hrvaškem – zmaga tradicionalnih vrednot
18. 4. 2024 ob 8:42
V Velenju vzklikali: »Lopovi! Lopovi!«
18. 4. 2024 ob 6:00
Bo moral občudovalec Hitlerja Urban Purgar znova v zapor?
17. 4. 2024 ob 17:46
Kako pripravljeni smo na katastrofe? Verjetno manj, kot verjamemo
17. 4. 2024 ob 16:15
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
6 komentarjev
Kraševka
Lucija, ob 0,03
Popolnoma se z vami strinjam. Bolje trezna ženska, kot pijan moški.
Prejšnja komisija, ki jo je vodil moški, dejansko ni pomagala ZAVAROVATI Evrope, nasprotno, napadala je domoljube, ki so branili svoj narod.
Pomembni je, da položaj zasedejo sposobni ljudje. KVOTE po spolu pa so nepotrebne, tako na volitvah, kot v vladah nacionalnih držav in v vodstvu EU.
Dosedanja Komisija, je bila bolj kot IZPOSTAVA Združenih narodov. V nasprotnem primeru, bi znala ZAVAROVATI Evropo.
Upam, da bo Nemka - Ursula razumela, koga ZASTOPA in čigave interese je dolžna braniti.
[email protected]
Odlično napisano!
ales
Ženski princip, konec civilizacije
Hribarjev Rafko
Kakor pogledaš...
Nič nimam proti lepši polovici človeštva, a ko so vrhovni general, vrhovni policaj, in sedaj še glavne tri finančnice EU ženske...
Naj dobro opravljajo zaupano ijm delo...
...A to kaže na hiperfeminizacijo moških!
MEFISTO
Tudi feminizacija poglavitnih funkcij v Evropi in v svetu je del svetovne zarote proti zahodni civilizaciji.
Von Mises
Saj ravno tega, da bo bolj socialno in bolj solidarno, nas je lahko strah. Evropa je ze sedaj dalec prevec socialna. Sektor drzava pokuri marsikje ze polovico ustvarjenega. Toliksno prerazporejanje od produktivnih ustvarjalcev k neproduktivnim "parazitom" se enkrat mora poznati. Vas na Domovini nic ne skrbi, da je drzava ze zdavnaj nacionalizirala dobra dela? Vcasih so ljudje revezem pomagali, danes samo se vpijejo naj jim pomaga drzava. Ce ti drzava ne bi pobrala skoraj polovice zasluzenega, bi tudi revezu mnogo lazje pomagal. Ljudi vlece iz revscine kapitalizem, ne pa socialna drzava.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.