Ženski princip: Ključne evropske ekonomske institucije v ženskih rokah

Od prejšnjega tedna tri najbolj pomembne ekonomske funkcije v Evropski uniji; Evropsko komisijo, Mednarodni denarni sklad in Evropsko centralno banko – vodijo ženske.

Nemka Ursula von der Leyen je bila na čelo Evropske komisije postavljena kot prva ženska. Francozinja Christine Lagarde vodi Evropsko centralno banko, Kristalina Georgieva pa je bila imenovana za direktorico Mednarodnega denarnega sklada (kjer je nasledila Legardovo).

Tako zelo žensko dominirajoča ekonomska scena je nekaj novega. Gre namreč za tri ključne institucije, ki so pred leti reševale finančno krizo. Ker bodo reševale tudi novo, ki jo ekonomisti že napovedujejo, lahko le upamo, da gospe obvladajo.

Ekonomija statistično gledano ni področje, kjer bi bile ženske močno prisotne. Študije Harvard Business School kažejo takšno sliko: na vodilnih položajih v tveganem kapitalu in zasebnem lastniškem kapitalu je le devet oziroma šest odstotkov žensk. V tveganih skladih je odstotek še nižji. Tam so na vodilnih položajih le trije odstotke žensk.

Tudi finančne in poslovne šole so pretežno moške, ženske zasedajo predvsem nižje uradniške položaje, kot so na primer bančna okenca. Pozivov k enakosti spolov je v financah še posebej veliko. Ena od pobud, ki se imenuje Girls Who Invest, želi z izobraževanjem žensk doseči, da bi do leta 2030 vsaj 30 % svetovnega investicijskega kapitala upravljale ženske.

Christine Legarde je nekoč dejala, da  finančne krize in bankrota Lehman Brothers ne bi bilo, če bi Wall Street obvladovale Lehman Sisters.

Christine Legarde je nekoč dejala, da  finančne krize in bankrota Lehman Brothers ne bi bilo, če bi Wall Street obvladovale Lehman Sisters. Ženske bi namreč  – stereotipno ali ne – bojda tvegale le toliko, da bi bile njihove naložbe varne.

Pri vlaganju sicer moški lažje tvegajo več kot ženske. Slednje raje vlagajo v manj tvegane naložbe. Ženske so pri vlaganju konzervativnejše od moških. Raje varčujejo, so raje obrnejo po strokovni nasvet, medtem ko skoraj 40 % anketiranih moških ni uporabljalo nobene vrste svetovanja. Ženske v primerjavi z moškimi tudi manj verjamejo v svoje (enako) finančno znanje. Je pa res, da so moški, ne glede na generacijo, bolj finančno pismeni od žensk. Pri tem je milenijska generacija še posebej slabo finančno pismena.

Kakšen bo končni saldo ženskega trojčka v vrhu evropskih institucij, ne vemo. Morda bo bolj žensko pomenilo tudi bolj socialno, bolj solidarno in po tej plati celo bolj evropsko. Morda bodo finance novo področje, ki bo dokazalo, da “ženski princip” vendarle obstaja, deluje in uspe na svojstven način aktivno sodelovati pri reševanju ekonomskih izzivov prihodnosti.