Ženske, postavimo se za pravice moških in njihovo enakopravnost!
POSLUŠAJ ČLANEK
Po naših mestih so se pojavili novi plakati, ki opozarjajo na neenako obravnavo spolov na različnih področjih.
Verjamem, da nisem edina, ki ji gre to poudarjanje enakopravnosti med spoloma že nekoliko na živce. Ker govorijo o enakopravnosti, v mislih imajo pa enakost – enaki pa moški in ženske ne bomo nikoli. Meni pač ne raste brada in mož nikdar ne bo rodil ali dojil.
Kampanja se mi zdi brezpredmetna, saj se kot ženska v zahodni družbi ne počutim zapostavljeno ali prikrajšano. Ob govoru o enakopravnosti pa se nekako predpostavlja, da smo ženske tiste prikrajšane, depriviligirane, ki potrebujemo več pravic.
Pravice žensk. Ženske kvote. Izenačitev ženskih plač z moškimi. Opolnomočenje žensk ... Vse to so postale že fraze. Pa tista, da »vsaka peta pade po stopnicah«.
Kaj pa pravice moških? Moške kvote? Izenačitev moškega skrbništva nad otroki z ženskami? Opolnomočenje moških? Zakaj nam to zveni čudno, tuje? Zakaj o tem nikdar ne slišimo nikogar govoriti? Družba se toliko posveča »ženski problematiki«, da na moške kar pozablja.
Trenutno je v razpravi novela Zakona o preprečevanju nasilja v družini. Zdi se, da nam bodo kmalu prepovedali, da svojim otrokom sploh karkoli prepovemo.
Saj novela zakona gotovo prinaša nekaj pozitivnih sprememb. Prva izmed takih je, da kot nasilje upošteva tudi tisto, storjeno na spletu ali s pomočjo informacijske tehnologije.
Nikoli v vseh javnih razpravah pa se kot žrtev nasilja ne izpostavlja moških. Drži, da so ženske pogosteje žrtve nasilja v partnerskem odnosu – slovenska raziskava iz leta 2010 navaja, da v kar 90 % primerov. Ali ta raziskava sploh zajema psihično, verbalno nasilje, ne vem. A če ga – številke gotovo niso točne. Upam si trditi da so žrtve verbalnega nasilja pogosteje moški.
Saj vsi vemo, kako strupene znamo biti ženske z jezikom. Očitamo, zaničujemo, ponižujemo, ali pa vse skupaj prefinjeno zavijemo v ironijo. Po drugi strani smo izvrstne v zgovornem molčanju in pasivni agresivnosti. In vse to ni nič drugega kot nasilje – ki pa ga spretno predstavimo kot našo skrb za boljši odnos ali naše visoke zahteve do sebe in drugih.
Moški nam pri tem še pomagajo. »Pravi« moški pač zlepa ne bo priznal, da ga žena zlorablja, verbalno trpinči, ponižuje, zasramuje, izsiljuje … In da vse to pušča posledice na njegovi samozavesti, na njegovem zdravju. »Pravi« moški v predstavah družbe je kot granit – vanj lahko vržeš karkoli, pa se ne bo okrušil. V resnici pa bo le raje tiho, da se okolici ne ponudi v posmeh, in se bo vrgel v delo, šport, kak konjiček ... ali alkohol.
Moški so zapostavljeni na številnih področjih. Prešibko so zastopani v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Premajhno vlogo imajo pri vzgoji otrok, marsikdaj ne na lastno žejo, pač pa ker jim ženske ne pustimo blizu. Kar je večji problem kot ta (na katerega nas opozarjajo vladni plakati), da ne sodelujejo dovolj v gospodinjskih opravilih. (Spomnimo – raziskave vedno znova potrjujejo, da so Slovenski moški na prvem mestu v EU po času, namenjenemu gospodinjenju.)
V borbi za enakopravnost pravzaprav moški največ izgubijo – ženskam se izenači pravice, se jih izravna z moškimi, celo tam, kjer so razlike smiselne in potrebne. Vsi pa nekako pozabijo na izravnavanje pravic moških z ženskami.
In če bi ta tekst napisal moški, bi ga napadli, češ da je šovinist, da želi ženske videti le za štedilnikom itd.
Drage ženske, ob boju za lastne pravice ne pozabimo na pravice svojih moških. Oni se pač zanje ne morejo postaviti, ne da bi pri tem izpadli vsaj malo grdi.
Verjamem, da nisem edina, ki ji gre to poudarjanje enakopravnosti med spoloma že nekoliko na živce. Ker govorijo o enakopravnosti, v mislih imajo pa enakost – enaki pa moški in ženske ne bomo nikoli. Meni pač ne raste brada in mož nikdar ne bo rodil ali dojil.
Kampanja se mi zdi brezpredmetna, saj se kot ženska v zahodni družbi ne počutim zapostavljeno ali prikrajšano. Ob govoru o enakopravnosti pa se nekako predpostavlja, da smo ženske tiste prikrajšane, depriviligirane, ki potrebujemo več pravic.
Pravice žensk. Ženske kvote. Izenačitev ženskih plač z moškimi. Opolnomočenje žensk ... Vse to so postale že fraze. Pa tista, da »vsaka peta pade po stopnicah«.
Kaj pa pravice moških? Moške kvote? Izenačitev moškega skrbništva nad otroki z ženskami? Opolnomočenje moških? Zakaj nam to zveni čudno, tuje? Zakaj o tem nikdar ne slišimo nikogar govoriti? Družba se toliko posveča »ženski problematiki«, da na moške kar pozablja.
Kaj pa pravice moških? Moške kvote? Izenačitev moškega skrbništva nad otroki z ženskami? Opolnomočenje moških? Zakaj nam to zveni čudno, tuje? Zakaj o tem nikdar ne slišimo nikogar govoriti?
Kdo bo zaščitil moške pred ženskim nasiljem?
Trenutno je v razpravi novela Zakona o preprečevanju nasilja v družini. Zdi se, da nam bodo kmalu prepovedali, da svojim otrokom sploh karkoli prepovemo.
Saj novela zakona gotovo prinaša nekaj pozitivnih sprememb. Prva izmed takih je, da kot nasilje upošteva tudi tisto, storjeno na spletu ali s pomočjo informacijske tehnologije.
Nikoli v vseh javnih razpravah pa se kot žrtev nasilja ne izpostavlja moških. Drži, da so ženske pogosteje žrtve nasilja v partnerskem odnosu – slovenska raziskava iz leta 2010 navaja, da v kar 90 % primerov. Ali ta raziskava sploh zajema psihično, verbalno nasilje, ne vem. A če ga – številke gotovo niso točne. Upam si trditi da so žrtve verbalnega nasilja pogosteje moški.
Saj vsi vemo, kako strupene znamo biti ženske z jezikom. Očitamo, zaničujemo, ponižujemo, ali pa vse skupaj prefinjeno zavijemo v ironijo. Po drugi strani smo izvrstne v zgovornem molčanju in pasivni agresivnosti. In vse to ni nič drugega kot nasilje – ki pa ga spretno predstavimo kot našo skrb za boljši odnos ali naše visoke zahteve do sebe in drugih.
Moški nam pri tem še pomagajo. »Pravi« moški pač zlepa ne bo priznal, da ga žena zlorablja, verbalno trpinči, ponižuje, zasramuje, izsiljuje … In da vse to pušča posledice na njegovi samozavesti, na njegovem zdravju. »Pravi« moški v predstavah družbe je kot granit – vanj lahko vržeš karkoli, pa se ne bo okrušil. V resnici pa bo le raje tiho, da se okolici ne ponudi v posmeh, in se bo vrgel v delo, šport, kak konjiček ... ali alkohol.
V borbi za enakopravnost pravzaprav moški največ izgubijo – ženskam se izenači pravice, se jih izravna z moškimi, celo tam, kjer so razlike smiselne in potrebne. Vsi pa nekako pozabijo na izravnavanje pravic moških z ženskami.
Družba moške zapostavlja
Moški so zapostavljeni na številnih področjih. Prešibko so zastopani v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Premajhno vlogo imajo pri vzgoji otrok, marsikdaj ne na lastno žejo, pač pa ker jim ženske ne pustimo blizu. Kar je večji problem kot ta (na katerega nas opozarjajo vladni plakati), da ne sodelujejo dovolj v gospodinjskih opravilih. (Spomnimo – raziskave vedno znova potrjujejo, da so Slovenski moški na prvem mestu v EU po času, namenjenemu gospodinjenju.)
V borbi za enakopravnost pravzaprav moški največ izgubijo – ženskam se izenači pravice, se jih izravna z moškimi, celo tam, kjer so razlike smiselne in potrebne. Vsi pa nekako pozabijo na izravnavanje pravic moških z ženskami.
In če bi ta tekst napisal moški, bi ga napadli, češ da je šovinist, da želi ženske videti le za štedilnikom itd.
Drage ženske, ob boju za lastne pravice ne pozabimo na pravice svojih moških. Oni se pač zanje ne morejo postaviti, ne da bi pri tem izpadli vsaj malo grdi.
Zadnje objave
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Škandalozno: Vlada namenja visoke nagrade provladnim medijem
18. 4. 2024 ob 12:36
Volitve na Hrvaškem – zmaga tradicionalnih vrednot
18. 4. 2024 ob 8:42
V Velenju vzklikali: »Lopovi! Lopovi!«
18. 4. 2024 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
3 komentarjev
Želvak
Se podpišem. Konkreten plakat me moti še iz enega vidika: zdi se mi skorajda ponižujoč do žensk, saj predpostavlja, da pri odločanju o delu v gospodinjstvu ženska nima nobene besede, da je tako rekoč sužnja moškega ali nekih nevidnih patriarhalnih struktur, ki jo silijo v vzpostavljene družbene vloge.
Pa je res? Morda bi našli več primerov 50 ali 100 let nazaj, dandanes pa prav gotovo ne. Sprejemam možnost, da je moj pogled naiven in da ne poznam niti enega takega primera, ker se gibljem v drugačnih krogih. A če je problem ženske "sužnosti" tolikšen, se z "osveščanjem" prek plakatov nikakor ne bo rešil.
Jakop
Ženska, ki hoče bit enaka moškemu, posredno trdi, da je moški več vreden. Zakaj bi sicer hotela biti enaka? Tudi vloge moškega in ženske v naravi niso iste in enake. Namesto, da bi se borile za ustrezno ovrednotenje svojih naravnih vlog, bi raje opravljale moške. Pri vsej borbi za iste pravice, povsem zanemarjajo to vlogo, jo same zanikajo in globoko podcenjujejo, s prstom pa kažejo na moške. Povsem zgrešena smer borbe za "enakost"
Janez
Podpišem!
Edino, s čimer se ne strinjam je popolnoma je, da pri izenačevanju največ izgubimo moški. Na koncu vsi izgubimo, tudi ženske.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.