Ženske od patriarhata do svobode. In nazaj do 50 odtenkov sive

Še dobro, da je ženskim praznikom namenjen le en sam mesec v letu, ker če ne bi bilo tako, potem bi se (ne)produktivni pogovori o tem, kdo ima več pravic - moški ali ženska, vlekli skozi vse leto.

Pisatelj Mark Twain je nekoč dejal: "Poznamo tri vrste laži: laži, preklete laži in statistiko."

Statistika pravi, če jo znamo brati na pravilen način, da Slovenke danes živijo veliko bolje kot kdajkoli v zgodovini. A tako lahko trdimo le, če, seveda, vsaj mičkeno poznamo bližnjo preteklost, ko se je ženski godilo le za spoznanje bolje, kot ''psu na ketni''.

Ženske imajo danes višjo izobrazbo kot moški. Dočakajo višjo starost. Med doktorji znanosti je kar 41 odstotkov žensk. Delež žensk se povečuje tudi v nekaterih poklicih, ki so nekoč veljali za izrazito moške. Vsako jutro lahko stojijo pred polno omaro oblačil in jamrajo, da nimajo česa obleči.  79,99 % ima za prvo silo, ko gre kaj narobe, na voljo Facebook, kateremu lahko potožijo, če so nesrečne, sitne, slabe volje, razočarane v ljubezni. Naše babice niso imele ničesar in nikogar.

Kljub množici Centrov za socialno delo, brez števila nevladnih organizacij in varnih hiš, še zmeraj okrog 1.600 žensk vsako leto, žal, doživi fizično ali spolno nasilje. Statistika je še zmeraj prijaznejša kot nekoč, ko je bila tepena vsaka druga ženska.

Bolj kot moški skrbijo za svojo kondicijo: 43 odstotkov moških je čezmerno hranjenih, petina je debelih. Med ženskami je čezmerno hranjenih 30 odstotkov, debelih pa ''komaj'' 17 odstotkov.

A ''ljubezen'' se začne in konča pri denarju. Nedavno je največ prahu dvignilo statistično poročilo, da povprečen Slovenec zasluži 100 € več kot povprečna Slovenka.

Ponovno, malodane čez noč, so šle tiste, ki se jim ljubkovalno reče feministke, v zrak, rekoč, da so zato ženske v Sloveniji še zmeraj zatirane in tlačene. Pri tem pa niso pomislile, da ne gre za to, da bi bile za isto službo in enako opravljeno delo ženske plačane manj kot moški, temveč za to, da skupaj - v povprečju, pač opravljajo za 100 € manj plačane službe.

Še dodatno pa je ženske razburil poljski evroposlanec Janusz Korwin-Mikke, ki je mačistično zinil, da so ženske manj plačane zato, ker so pač "manjše, šibkejše in manj inteligentne".

Še v 60 letih 20. stoletja je bilo ogromno žensk nezaposlenih. Mnogim moškim se še danes kolca po preteklosti, po patriarhatu, ko se je točno vedelo, kdo pije in kdo plača. In kdo je bil gospodar.

Bog je sicer naredil moškega fizično močnejšega, je pa zato položil v ženske gene večjo mero moči in energije za samopreživetje.

"Lepote" patriarhata

Bog je sicer naredil moškega fizično močnejšega, je pa zato položil v ženske gene večjo mero moči in energije za samopreživetje. Ker če ne bi bilo tako, bi bili moški tisti, ki preživijo ženske in ne ravno obratno, mar ne?

Moški je v imenu Boga od ženske zahteval brezpogojno pobožnost, pokornost, potrpežljivost in čistost. Ženino področje je bilo gospodinjstvo, otroci in rojevanje. Da bi se pojavljala v javnem in političnem življenju'! Bognedaj. Malo za šalo malo zares: menda se pravoverni judovski moški še danes v molitvi takole zahvaljujejo Bogu: »Slavim te, da me nisi ustvaril pogana, žensko ali nevednega (Prim. A. Zarri, n.d.,  253).«

Zanimivo je bilo, da pred drugo svetovno vojno besede ''prešuštnik'' sploh niso poznali. Za vse pregrehe je bila namreč kriva - ženska! V patriarhalni družbi, tesno povezani z nauki Cerkve, pač ni moglo biti drugače.

Zato ne čudi, da je Janez Pavel II. v Poročilu Svetega sedeža za IV. konferenco o ženskah poudaril, da Cerkev obžaluje in priznava, da nosi določeno objektivno odgovornost za nepriznavanje dostojanstva žensk tudi Cerkev.

Njeno dostojanstvo je bilo nepriznano, prednosti popačene, pogosto je bila izrinjena na rob življenja in celo ponižana v deklo.

Je potemtakem čudno, da se je ženski – gledano statistično in tudi sicer - popolnoma ''odtrgalo'', ko je enkrat odložila ruto, si nataknila hlače in spodnjice ter prvič v življenju zaslužila svoj lastni denar?

Je potemtakem čudno, da se je ženski – gledano statistično in tudi sicer- popolnoma ''odtrgalo'', ko je enkrat odložila ruto, si nataknila hlače in spodnjice ter prvič v življenju zaslužila svoj lastni denar?

Iz ene v drugo skrajnost

Ko se je to zgodilo, nikoli več ni bilo tako, kot je bilo. Če je še za babico veljalo, da je moralo tudi spočetje otroka potekati v ''bolečini'', je naredila vse, da je tudi na tem področju začela uživati. Vsaj tako kot moški, če ne še bolj. V kratkem času je želela in morala nadomestiti vse, za kar je bila stoletja prikrajšana.

Kar je bilo črno, je postalo belo, kar je nekoč veljalo za skrajno grešno, je ženska spremenila v užitek. Svet je postavila na glavo, česar moški dolgo časa ni in ni mogel razumeti.

Potem se je ulegel na kavč, in čakal, kaj še bo. Ker še zmeraj ni razumel, niti dojel, je izumil internet. Čez noč so izginili postavni, mišičasti in bojeviti Črtomirji iz Krsta pri Savici, idealni moški pa je postal ljubeč, prijazen in pomehkužen kimavček, ki kuha, pere, šiva, pazi na otroke in ne jamra.

Če je še ded vsaj trikrat na dan, je povprečje danes – komaj trikrat na mesec!

Iluzija svobode, v kateri ima ženska prvo in zadnjo besedo, je trajala le toliko časa, dokler svet ni vrgel s tečajev 50 odtenkov sive. Še same niso mogle razumeti, zakaj so drle v kino dvorane, se skrivoma muzale in se celo poistovetile z glavno junakinjo, ki je moškega, kako pregrešno, brezpogojno ubogala. In to celo na kolenih.

''Kaj bi sploh rade?!'' so jih bolj ali manj sramežljivo in previdno spraševali moški, toda odgovora niso slišali.

Vsaj za zdaj ne. Morda bodo tako moški kot ženske našli čas za pogovor vsaj jutri?

Pregovor: kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima, ima lahko za obe strani usodne posledice.