Žena, otroci in cena pohujšanja
POSLUŠAJ ČLANEK
Na današnjo nedeljo se moramo vsekakor zadržati vsaj pri treh tematikah: Do kakšne mere je moj odnos do otrok podoben Jezusovemu? Kaj pomeni, da je Jezus povzdignil odnos med možem in ženo na raven zakramenta? In, kako je moja molitev rožnega venca vir moje vere?
Naš odnos do otrok se mora zgledovati po Jezusovem. On je otroke ljubil kot Božji Sin z vso svojo božansko ljubeznijo, vednostjo, modrostjo … V času javnega delovanja je pokazal svoj osebni odnos do otrok, ko jih je sprejemal, jih objemal, poljubljal, se z njimi pogovarjal in jih ozdravljal.
V evangelijih pa najdemo tudi poročila o Jezusovem apostolskem odnosu do otrok, ko je otroke apostolom postavljal za zgled, s kakšno notranjo držo – kot otroci – naj sprejemajo njega, njegovo oznanilo, naj z vero otrok verujejo v Očeta in v delo odrešenja.
Vsi evangelisti tudi poročajo, da je Jezus svaril svoje učence in vse, naj ne pohujšujemo otrok, kdor pa jih pohujšuje, bi bilo bolje zanj, da bi si obesil mlinski kamen za vrat in se potopil v globino morja!
Jezus je učencem in nam jasno povedal, da Božji angeli stalno bedijo nad najmanjšimi po Očetovem naročilu. Med oznanjevanjem je Jezus poslušalcem med drugim tudi povedal, da ga otroci raje sprejemajo kot odrasli – iz ust otrok si si pripravil slavo – kar je pomenilo, da so srca otrok bolj sprejemljiva za novost, ki jo On kot Kristus pooseblja.
Pri sprejemanju Jezusa ima posebno mesto mučeništvo nedolžnih betlehemskih otrok, ki jih je iz strahu in sovraštva do Mesije dal pobiti kralj Herod. Neskončno ljubezen do otrok je Kristus pokazal in dokazal še zlasti tako, da nas je pri krstu sprejel, da smo postali Božji otroci.
Jezusov odnos do otrok je ne le celovit, ampak poln razodetja, je nov in odrešujoč. Če imamo vsaj do neke stopnje razvit čut in razumevanje, kaj pomeni biti Božji otrok, potem je tudi jasno – in to moramo v našem času še posebej naglasiti in o tem veliko premišljeno govoriti – zakaj je Cerkev tako stroga do vseh, od spolnih do vseh drugih zlorab, ki jih danes doživljajo številni otroci pri nas in po svetu.
Največje zlo pedofilije je predvsem v tem, da v otroku v kali nasilno uniči ali pa grobo sprevrže otrokov razvoj v fanta ali dekle, v moško ali žensko naravo.
Vsi trije odlomki današnje Božje besede nam naravnost govorijo o Božji zamisli zakonske zveze. V prvi knjigi Svetega pisma je nazorno opisan prizor, kako je Bog iskal pravo družico Adamu, ki ga je ustvaril kot vrhunec stvarstva.
Adam med vsemi ustvarjenimi bitji ni našel sebi primerne družice in se je še naprej dolgočasil v edenskem vrtu. Gospod Bog je tedaj storil, da je na človeka leglo trdno spanje in je zaspal. Vzel je eno njegovih reber in tisto mesto napolnil z mesom. Gospod Bog je iz rebra, ki ga je vzel človeku, narédil ženo in jo pripêljal k človeku.
Tedaj je človek rekel: »To je končno kost iz mojih kosti in meso iz mojega mesa; ta se bo imenovala móžinja, kajti ta je vzeta iz moža.« Zaradi tega bo mož zapústil očeta in mater in se pridrúžil svoji ženi in bosta eno telo. Ko je Adam pred seboj zrl možinjo, kost iz mojih kosti in meso iz mojega mesa, je sebi in vsem nam priznal, da Eva iz njega vzeta, vendar je drugačna, dopolnilo njegovi moškosti. In to do takšne stopnje, da se ji za stalno pridruži.
Prijateljstvo z njo in dejstvo, da sta eno telo, gradi njun medsebojni odnos v veliko več kot sta moževa ali ženina navezanost na lastnega očeta in mater. Adam je v Evi videl poseben Božji poseg v njegovo človeško naravo, ob pogledu na Evo je namreč v sebi prepoznal posebno sposobnost videti v sebi (in v Evi) novo moč: da je oseba, torej samostojno bitje, ki pa je v svojem bistvu naravnano v Evo, v ženo, ki je kost iz njegove kosti …
Jezus je to prvinsko Adamovo in Evino sposobnost – biti naravnan drug v drugega – v pogovoru s farizeji, zakaj je Mojzes dovolil možu napisani ločitveni list, jasno opredelil – na začetku stvarjenja pa ju je Bog ustvaril kot moža in ženo. Mojzes je dovolil napisati ločitveni list zaradi trdosrčnosti, ki je bila sad odtujitve od Boga in njegovega stvariteljskega dela.
Kristus je med svojim javnim delovanjem farizejem povedal, da je prišel vzpostavit prejšnje, začetno stanje, še več, začetno stanje je povzdignil na raven zakramentalnega posvečevanja med možem in ženo.
Temeljni zvezi med možem in ženo je dal novo, skrivnostno razsežnost, ki jo apostol Pavel opiše kot »ljubezen Kristusa do Cerkve«; in doda, da »je ta skrivnost velika«, kajti kakor se je Kristus daroval svoji Cerkvi, tako naj se zakonca darujeta drug drugemu. V polnosti tega zakramentalnega odnosa ni prostora za ločitveni list ...
Naš odnos do otrok se mora zgledovati po Jezusovem. On je otroke ljubil kot Božji Sin z vso svojo božansko ljubeznijo, vednostjo, modrostjo … V času javnega delovanja je pokazal svoj osebni odnos do otrok, ko jih je sprejemal, jih objemal, poljubljal, se z njimi pogovarjal in jih ozdravljal.
V evangelijih pa najdemo tudi poročila o Jezusovem apostolskem odnosu do otrok, ko je otroke apostolom postavljal za zgled, s kakšno notranjo držo – kot otroci – naj sprejemajo njega, njegovo oznanilo, naj z vero otrok verujejo v Očeta in v delo odrešenja.
Vsi evangelisti tudi poročajo, da je Jezus svaril svoje učence in vse, naj ne pohujšujemo otrok, kdor pa jih pohujšuje, bi bilo bolje zanj, da bi si obesil mlinski kamen za vrat in se potopil v globino morja!
Jezus je učencem in nam jasno povedal, da Božji angeli stalno bedijo nad najmanjšimi po Očetovem naročilu. Med oznanjevanjem je Jezus poslušalcem med drugim tudi povedal, da ga otroci raje sprejemajo kot odrasli – iz ust otrok si si pripravil slavo – kar je pomenilo, da so srca otrok bolj sprejemljiva za novost, ki jo On kot Kristus pooseblja.
Pri sprejemanju Jezusa ima posebno mesto mučeništvo nedolžnih betlehemskih otrok, ki jih je iz strahu in sovraštva do Mesije dal pobiti kralj Herod. Neskončno ljubezen do otrok je Kristus pokazal in dokazal še zlasti tako, da nas je pri krstu sprejel, da smo postali Božji otroci.
Jezusov odnos do otrok je ne le celovit, ampak poln razodetja, je nov in odrešujoč.
Jezusov odnos do otrok je ne le celovit, ampak poln razodetja, je nov in odrešujoč. Če imamo vsaj do neke stopnje razvit čut in razumevanje, kaj pomeni biti Božji otrok, potem je tudi jasno – in to moramo v našem času še posebej naglasiti in o tem veliko premišljeno govoriti – zakaj je Cerkev tako stroga do vseh, od spolnih do vseh drugih zlorab, ki jih danes doživljajo številni otroci pri nas in po svetu.
Največje zlo pedofilije je predvsem v tem, da v otroku v kali nasilno uniči ali pa grobo sprevrže otrokov razvoj v fanta ali dekle, v moško ali žensko naravo.
Reset z nadgradnjo
Vsi trije odlomki današnje Božje besede nam naravnost govorijo o Božji zamisli zakonske zveze. V prvi knjigi Svetega pisma je nazorno opisan prizor, kako je Bog iskal pravo družico Adamu, ki ga je ustvaril kot vrhunec stvarstva.
Adam med vsemi ustvarjenimi bitji ni našel sebi primerne družice in se je še naprej dolgočasil v edenskem vrtu. Gospod Bog je tedaj storil, da je na človeka leglo trdno spanje in je zaspal. Vzel je eno njegovih reber in tisto mesto napolnil z mesom. Gospod Bog je iz rebra, ki ga je vzel človeku, narédil ženo in jo pripêljal k človeku.
Tedaj je človek rekel: »To je končno kost iz mojih kosti in meso iz mojega mesa; ta se bo imenovala móžinja, kajti ta je vzeta iz moža.« Zaradi tega bo mož zapústil očeta in mater in se pridrúžil svoji ženi in bosta eno telo. Ko je Adam pred seboj zrl možinjo, kost iz mojih kosti in meso iz mojega mesa, je sebi in vsem nam priznal, da Eva iz njega vzeta, vendar je drugačna, dopolnilo njegovi moškosti. In to do takšne stopnje, da se ji za stalno pridruži.
Prijateljstvo z njo in dejstvo, da sta eno telo, gradi njun medsebojni odnos v veliko več kot sta moževa ali ženina navezanost na lastnega očeta in mater. Adam je v Evi videl poseben Božji poseg v njegovo človeško naravo, ob pogledu na Evo je namreč v sebi prepoznal posebno sposobnost videti v sebi (in v Evi) novo moč: da je oseba, torej samostojno bitje, ki pa je v svojem bistvu naravnano v Evo, v ženo, ki je kost iz njegove kosti …
Jezus je to prvinsko Adamovo in Evino sposobnost – biti naravnan drug v drugega – v pogovoru s farizeji, zakaj je Mojzes dovolil možu napisani ločitveni list, jasno opredelil – na začetku stvarjenja pa ju je Bog ustvaril kot moža in ženo. Mojzes je dovolil napisati ločitveni list zaradi trdosrčnosti, ki je bila sad odtujitve od Boga in njegovega stvariteljskega dela.
Kristus je med svojim javnim delovanjem farizejem povedal, da je prišel vzpostavit prejšnje, začetno stanje, še več, začetno stanje je povzdignil na raven zakramentalnega posvečevanja med možem in ženo.
Temeljni zvezi med možem in ženo je dal novo, skrivnostno razsežnost, ki jo apostol Pavel opiše kot »ljubezen Kristusa do Cerkve«; in doda, da »je ta skrivnost velika«, kajti kakor se je Kristus daroval svoji Cerkvi, tako naj se zakonca darujeta drug drugemu. V polnosti tega zakramentalnega odnosa ni prostora za ločitveni list ...
... celoten duhovni nagovor patra Janeza Srake preberite na spletni strani Jezuitov
Zadnje objave
Če živite v bloku, bo to vaša nova obveznost
25. 4. 2024 ob 12:18
Preobrat na listi Svobode, Merlo odpadel, namesto njega Leben, na vrh Joveva
25. 4. 2024 ob 6:00
Zakaj se čakalne dobe v zdravstvu še vedno podaljšujejo?
24. 4. 2024 ob 16:30
"Stanje zdravstva je katastrofalno", vlada pa le opazuje
24. 4. 2024 ob 13:23
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
V študentskem naselju pozivi k ubijanju Judov
24. 4. 2024 ob 12:15
Strah v Bruslju: TikTok ogroža duševno zdravje?
24. 4. 2024 ob 9:34
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Prihajajoči dogodki
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
4 komentarjev
Kraševka
Opazovalec in Natalija - tudi jaz pedofilijo ostro obsojam. Tako Cerkev, kot država, bi morali to nadzirati in preganjati. Toda ENAKE VATLE bi morali imeti pri vseh poklicih. Nekje sem brala, da pedofili si izbirajo poklice, kjer bi bili obkroženi z otroki, pa naj bodo to VZGOJITELJI, UĆITELJI, OTROŠKI športni TRENERJI, pediatri..... in na žalost tudi kak duhovnik. Vsi ti ljudje, ko nekdo zasumi kakšno je njihovo nagnjenje bi morali ali v zapor, ali na psihjatrijo. Sicer povzročajo GORJE.
Zelo hudo pa je, če kdo iz samega MAŠČEVANJA te ljudi včasih po krivem OBDOLŽI. Prav pri DUHOVNIKIH je veliko krivih obtožb, ki škodujejo CERKVI, njihovim sorodnikom in njim samim. Tu bi morali biti zelo pošteni sodni izvedenci. Pred nedavnim sem poslušala od ljudi iz Ljubljanske okolice, kako so se spravili starši (neupravičeno) na nekega poštenega in požrtvovalnega duhovnika. Tudi lažne obtožbe bi morali šteti med ZLOČIN.
NatalijaL
A mi zna nekdo odgovoriti na naslednja vprašanja:
Kako lahko duhovnik (pedofil) podeli zakrament svetega krsta, spoveduje in odpušča grehe, pripravlja nedolžne otroke na prvo sveto obhajilo, mašuje, podeljuje umirajočim zakrament bolniškega maziljenja?
Je vse to pred Bogom veljavno, glede na to, da ima tak duhovnik smrtni greh?
Zakaj Bog to dopušča? Zakaj takih duhovnikov ne onesposobi (npr. z boleznijo, ali kako drugače), pa nobenemu ne želim nič slabega.
Za hudimi in neozdravljivimi boleznimi pa velikokrat zbolijo dobre družinske matere in očetje, mnogi tudi umrejo in zapustijo majhne otroke...
Se opravičujem, te logike ne morem razumeti!
Kraševka
Res se je svet od Jezusovih časov dalje spreminjal. Toda DRUŽINA je še vedno "sveta" stvar, pa čeprav ji današnji čas jemlje pomen.
Krščanska poroka je res zakrament. Škoda, da tega vsi ne doživijo.
Dandanašnji mnogi OBOŽUJEJO samo PARTNERSTVO, ki je za me - bedna zveza, saj niti ne vedo od kdaj so skupaj, še obletnic porok nimajo, kaj šele stalnega bivališča. To partnerstvo živijo skupaj, do prvih prepirov, potem se pa izselijo. Boljše kot to, so vseeno CIVILNE poroke.
Za časa Avstrije in Italije pa so bile vse poroke CERKVENE. Slovesno cerkveno poroko so si privoščili tudi (pomagali sosedje in sorodniki) revni ljudje. In na ta dogodek jih veže potem vse življenje lep spomin in ZAKRAMENT.
Sicer je pa res tudi to, kar je napisal OPAZOVALEC ob 12,34, da so danes drugačni časi. Vsak zakonec dela in nezvestobe so velik problem. Ločitev včasih niso poznali, danes pa jih je veliko. To povzroča veliko trpljenja sozakoncu in OTROKOM. Veliko je primerov, ko se ločijo verni ljudje in ko si potem ustvarijo novo družino, se od CERKVE oddaljijo, ker jih cerkev potem več ne obhaja in se počutijo 2.razredne. Tudi zaradi tega, se cerkve praznijo. Nekaj bo tudi tu treba narediti.
Sama mislim, da bi bilo dobro, če ločeni in v drugo poročeni vzgajajo otroke v KRŠČANSKI VERI, da bi jim dovolili ponovno krščansko poroko. Sicer se od CERKVE oddaljijo starši in otroci.
MEFISTO
"Jezusov odnos do otrok je ne le celovit, ampak poln razodetja, je nov in odrešujoč."
Docela drugačen kot dzi nu nje ja - jev, kakor smo lahko danes brali.
Pa se ni prvič zgodilo, da se je spozabil nad otroki.
Saj se je poskušal spustiti že nižje, pa nižje ni šlo, ker je že dosegel čisti poden takrat, ko jih je postavljal pred zid in strelski vod, iste otroke namreč.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.