Žena, otroci in cena pohujšanja

18

    Na današnjo nedeljo se moramo vsekakor zadržati vsaj pri treh tematikah: Do kakšne mere je moj odnos do otrok podoben Jezusovemu? Kaj pomeni, da je Jezus povzdignil odnos med možem in ženo na raven zakramenta? In, kako je moja molitev rožnega venca vir moje vere?

    Naš odnos do otrok se mora zgledovati po Jezusovem. On je otroke ljubil kot Božji Sin z vso svojo božansko ljubeznijo, vednostjo, modrostjo … V času javnega delovanja je pokazal svoj osebni odnos do otrok, ko jih je sprejemal, jih objemal, poljubljal, se z njimi pogovarjal in jih ozdravljal.

    V evangelijih pa najdemo tudi poročila o Jezusovem apostolskem odnosu do otrok, ko je otroke apostolom postavljal za zgled, s kakšno notranjo držo – kot otroci – naj sprejemajo njega, njegovo oznanilo, naj z vero otrok verujejo v Očeta in v delo odrešenja.

    Vsi evangelisti tudi poročajo, da je Jezus svaril svoje učence in vse, naj ne pohujšujemo otrok, kdor pa jih pohujšuje, bi bilo bolje zanj, da bi si obesil mlinski kamen za vrat in se potopil v globino morja!

    Jezus je učencem in nam jasno povedal, da Božji angeli stalno bedijo nad najmanjšimi po Očetovem naročilu. Med oznanjevanjem je Jezus poslušalcem med drugim tudi povedal, da ga otroci raje sprejemajo kot odrasli – iz ust otrok si si pripravil slavo – kar je pomenilo, da so srca otrok bolj sprejemljiva za novost, ki jo On kot Kristus pooseblja.

    Pri sprejemanju Jezusa ima posebno mesto mučeništvo nedolžnih betlehemskih otrok, ki jih je iz strahu in sovraštva do Mesije dal pobiti kralj Herod. Neskončno ljubezen do otrok je Kristus pokazal in dokazal še zlasti tako, da nas je pri krstu sprejel, da smo postali Božji otroci.

    Jezusov odnos do otrok je ne le celovit, ampak poln razodetja, je nov in odrešujoč.

    Jezusov odnos do otrok je ne le celovit, ampak poln razodetja, je nov in odrešujoč. Če imamo vsaj do neke stopnje razvit čut in razumevanje, kaj pomeni biti Božji otrok, potem je tudi jasno – in to moramo v našem času še posebej naglasiti in o tem veliko premišljeno govoriti – zakaj je Cerkev tako stroga do vseh, od spolnih do vseh drugih zlorab, ki jih danes doživljajo številni otroci pri nas in po svetu.

    Največje zlo pedofilije je predvsem v tem, da v otroku v kali nasilno uniči ali pa grobo sprevrže otrokov razvoj v fanta ali dekle, v moško ali žensko naravo.

    Reset z nadgradnjo

    Vsi trije odlomki današnje Božje besede nam naravnost govorijo o Božji zamisli zakonske zveze. V prvi knjigi Svetega pisma je nazorno opisan prizor, kako je Bog iskal pravo družico Adamu, ki ga je ustvaril kot vrhunec stvarstva.

    Adam med vsemi ustvarjenimi bitji ni našel sebi primerne družice in se je še naprej dolgočasil v edenskem vrtu. Gospod Bog je tedaj storil, da je na človeka leglo trdno spanje in je zaspal. Vzel je eno njegovih reber in tisto mesto napolnil z mesom. Gospod Bog je iz rebra, ki ga je vzel človeku, narédil ženo in jo pripêljal k človeku.

    Tedaj je človek rekel: »To je končno kost iz mojih kosti in meso iz mojega mesa; ta se bo imenovala móžinja, kajti ta je vzeta iz moža.« Zaradi tega bo mož zapústil očeta in mater in se pridrúžil svoji ženi in bosta eno telo. Ko je Adam pred seboj zrl možinjo, kost iz mojih kosti in meso iz mojega mesa, je sebi in vsem nam priznal, da Eva iz njega vzeta, vendar je drugačna, dopolnilo njegovi moškosti. In to do takšne stopnje, da se ji za stalno pridruži.

    Prijateljstvo z njo in dejstvo, da sta eno telo, gradi njun medsebojni odnos v veliko več kot sta moževa ali ženina navezanost na lastnega očeta in mater. Adam je v Evi videl poseben Božji poseg v njegovo človeško naravo, ob pogledu na Evo je namreč v sebi prepoznal posebno sposobnost videti v sebi (in v Evi) novo moč: da je oseba, torej samostojno bitje, ki pa je v svojem bistvu naravnano v Evo, v ženo, ki je kost iz njegove kosti …

    Jezus je to prvinsko Adamovo in Evino sposobnost – biti naravnan drug v drugega – v pogovoru s farizeji, zakaj je Mojzes dovolil možu napisani ločitveni list, jasno opredelil – na začetku stvarjenja pa ju je Bog ustvaril kot moža in ženo. Mojzes je dovolil napisati ločitveni list zaradi trdosrčnosti, ki je bila sad odtujitve od Boga in njegovega stvariteljskega dela.

    Kristus je med svojim javnim delovanjem farizejem povedal, da je prišel vzpostavit prejšnje, začetno stanje, še več, začetno stanje je povzdignil na raven zakramentalnega posvečevanja med možem in ženo.

    Temeljni zvezi med možem in ženo je dal novo, skrivnostno razsežnost, ki jo apostol Pavel opiše kot »ljubezen Kristusa do Cerkve«; in doda, da »je ta skrivnost velika«, kajti kakor se je Kristus daroval svoji Cerkvi, tako naj se zakonca darujeta drug drugemu. V polnosti tega zakramentalnega odnosa ni prostora za ločitveni list …

    … celoten duhovni nagovor patra Janeza Srake preberite na spletni strani Jezuitov
    Print Friendly, PDF & Email
    DELI

    KOMENTARJI: 18

    1. Problem je, ker je Bog žensko ustvaril iz človekovega MESA, ne pa duha. Zato je ženska korenina zemeljske ujetosti. Ko si s to ujetostjo poročen, te stvar zavede v smer, ko je Bog daleč, daleč … Skrbeti moraš za meso, avto in garažo. Dve garaži.

      Poleg tega je Jezusova prepoved ločitve danes neživljenjska, ker je to drugačna kultura in samohranilke zlahka živijo in si najdejo drugega frajerja. Denar pa dobijo na CSD. Ne upošteva tudi hudih duhov. Pride oseba domov iz kakšnega sindikalnega izleta, hudi duh je v nji ali njem in odtlej se začenja velik masaker v družini. Ločitev od osebe, ki jo je zapopadlo zlo, pa je dobrodejno in tudi evangelijsko, saj Jezus sam pove, da v družine ne prinaša miru, ampak meč RAZKOLA moža od žene in sina od očeta in hčere od matere. Kajti nekateri gredo za Jezusom, drugi pa ne.

      Kvazi-teologija je torej kr neki … prinaša samo prazne in zmedene duše brez Boga.

      • Jezus nikoli ne omeni razdora med mozem in zeno, se najmanj pa bi sam Jezus prinesel razkol med zakonca. Vse ostalo ima razkol, moz in zena pa nikoli. Preberi si se enkrat.
        Glede zakramenta zakona: vsi ostali zakramenti so med Bogom in clovekom, samo zakrament zakona je med dvema clovekoma, mozem in zeno. In tu je vsa razlika. Zakrament zakona se postavi na bozansko raven.
        Glede locitve: v zacetku pa ni bilo tako. V zacetku je ni bilo.
        Bos pac moral odpustiti zenski, ki te je prizadela…

      • Opazovalec, ker si že omenil sindikalni izlet, sem se spomnil neke tovarišice, ki je po sindikalni zabavi prišla domov, zbudila moža in mu zapela: “Jaz sem mlada sončnica, polna sem semenčic!”.

        • He he, tako je bilo, ne glede na krščenost ali poganstvo. Samo osmih marcev se spomni, nihče ni bil v Svetem duhu, pa je bila večina krščanih. Danes je morda še huje. Nekaj torej ne štima.

    2. Groza, grozno ne poznaš evangelija. Zato le ponavljaš zablode. Prosim, preberi si: Matej 10, 34- :

      Hoja za Kristusom
      (Lk 12,51–53; 14,26–27)
      »Ne mislite, da sem prišel zato, da prinesem mir na zemljo; nisem prišel, da prinesem mir, ampak meč. 35 Prišel sem, da ločim
      človeka od njegovega očeta,
      hčer od njene matere,
      snaho od njene tašče;
      In človekovi sovražniki bodo njegovi domači.
      Kdor ima rajši očeta ali mater kakor mene, ni mene vreden; in kdor ima rajši sina ali hčer kakor mene, ni mene vreden. Kdor ne sprejme svojega križa in ne hodi za menoj, ni mene vreden. Kdor najde svoje življenje, ga bo izgubil, in kdor izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel.«

      Ne gre se tukaj zame, ampak zate, ker slediš zmotne in posvetne razlage evangelija. Zaradi takih dušnikov, so šli zakoni v krščanskih deželah narazen le s hladnim orožjem, skozi stotine let. Religija ni vera, uči tudi pater M. Rupnik, če že mene ne zastopiš. In vera je daleč od ljubezni do Boga, kar je prva zapoved. Jezus tudi reče: beri Marko 3,33.

      Naša prava družina torej ni od mesa, ampak tista Božja. Seveda pa religija rabi otroke, sicer bo umrla, kdo pa bo plačeval obnovo tistih kvadratnih kilometrov streh? Zato je veliko seksa dobro zanjo.

      Bog je žensko ustvaril iz mesa in je namenjena razplodu na zemlji in ugodju (po učenju tudi drugih religij). Res je del moža, a to je meseni del. Rebro pač. Duše pa niso ne ženske ne moške. Ko človek umre, duša ne kaže ženskosti ali moškosti. Duša je večna, mesenost tega ali onega spola pa je umrljiva. Če pa je ženska svetniške narave in je zvesta Bogu, pa itak ni več “ženska”, ampak Gospodova nevesta. Religija teh stvari ne more doumeti, ni ji dano, in ji ne bo. Zato širi polresnične razlage, ki nikogar ne vodijo v nebesa, še najmanj pa take klerike. Kajti njeni cilji niso resnično nebeški.

      • In kje vidis, da Jezus pise, da naredi razdor med mozem in zeno? Preberi, Kar si citiral:

        Hoja za Kristusom
        (Lk 12,51–53; 14,26–27)
        »Ne mislite, da sem prišel zato, da prinesem mir na zemljo; nisem prišel, da prinesem mir, ampak meč. 35 Prišel sem, da ločim
        človeka od njegovega očeta,
        hčer od njene matere,
        snaho od njene tašče;
        In človekovi sovražniki bodo njegovi domači.
        Kdor ima rajši očeta ali mater kakor mene, ni mene vreden; in kdor ima rajši sina ali hčer kakor mene, ni mene vreden. …

        Kje sta moz in zena? Grozno ja, ne najdem ju…

    3. “Jezusov odnos do otrok je ne le celovit, ampak poln razodetja, je nov in odrešujoč.”

      Docela drugačen kot dzi nu nje ja – jev, kakor smo lahko danes brali.

      Pa se ni prvič zgodilo, da se je spozabil nad otroki.

      Saj se je poskušal spustiti že nižje, pa nižje ni šlo, ker je že dosegel čisti poden takrat, ko jih je postavljal pred zid in strelski vod, iste otroke namreč.

    4. Jezus pravzaprav ne govori o otrocih, ampak predvsem o “njegovih malih”, to je njegovih učencih, apostolih in čistih dušah, ki ljubijo Boga. Religija pa se je zmotno spravila na otroke in jim kaže prekleto čudno “ljubezen”.

    5. Res se je svet od Jezusovih časov dalje spreminjal. Toda DRUŽINA je še vedno “sveta” stvar, pa čeprav ji današnji čas jemlje pomen.
      Krščanska poroka je res zakrament. Škoda, da tega vsi ne doživijo.
      Dandanašnji mnogi OBOŽUJEJO samo PARTNERSTVO, ki je za me – bedna zveza, saj niti ne vedo od kdaj so skupaj, še obletnic porok nimajo, kaj šele stalnega bivališča. To partnerstvo živijo skupaj, do prvih prepirov, potem se pa izselijo. Boljše kot to, so vseeno CIVILNE poroke.

      Za časa Avstrije in Italije pa so bile vse poroke CERKVENE. Slovesno cerkveno poroko so si privoščili tudi (pomagali sosedje in sorodniki) revni ljudje. In na ta dogodek jih veže potem vse življenje lep spomin in ZAKRAMENT.

      Sicer je pa res tudi to, kar je napisal OPAZOVALEC ob 12,34, da so danes drugačni časi. Vsak zakonec dela in nezvestobe so velik problem. Ločitev včasih niso poznali, danes pa jih je veliko. To povzroča veliko trpljenja sozakoncu in OTROKOM. Veliko je primerov, ko se ločijo verni ljudje in ko si potem ustvarijo novo družino, se od CERKVE oddaljijo, ker jih cerkev potem več ne obhaja in se počutijo 2.razredne. Tudi zaradi tega, se cerkve praznijo. Nekaj bo tudi tu treba narediti.
      Sama mislim, da bi bilo dobro, če ločeni in v drugo poročeni vzgajajo otroke v KRŠČANSKI VERI, da bi jim dovolili ponovno krščansko poroko. Sicer se od CERKVE oddaljijo starši in otroci.

    6. A mi zna nekdo odgovoriti na naslednja vprašanja:
      Kako lahko duhovnik (pedofil) podeli zakrament svetega krsta, spoveduje in odpušča grehe, pripravlja nedolžne otroke na prvo sveto obhajilo, mašuje, podeljuje umirajočim zakrament bolniškega maziljenja?
      Je vse to pred Bogom veljavno, glede na to, da ima tak duhovnik smrtni greh?
      Zakaj Bog to dopušča? Zakaj takih duhovnikov ne onesposobi (npr. z boleznijo, ali kako drugače), pa nobenemu ne želim nič slabega.
      Za hudimi in neozdravljivimi boleznimi pa velikokrat zbolijo dobre družinske matere in očetje, mnogi tudi umrejo in zapustijo majhne otroke…
      Se opravičujem, te logike ne morem razumeti!

    7. Kraševka, dobre info si napisala. pater Cestnik je v neki Družini dal vedeti, zakaj v kakšnih državah sveta vera zelo naraste, cerkve se napolnijo, potem zgradijo semenišča in samostane – v nekaj letih pa je VSE PRAZNO! Vzrok: mamon, denar, ekonomski razvoj dežele. Ko je denar, ni soodvisnosti in naraste ego prek vseh meja.
      Če takrat nekdo sprejme Jezusa za svojega odrešenika, se mu upre vsa družina, četudi je krščanska. KER JEZUS ZAHTEVA CELOTNO SRCE. Oni pa želijo kvazi-površno-vero živeti. Včasih ponorijo celo krščanske matere, ko se kdo odloči da bo duhovnik ali redovnik/ca. Zato res prinaša meč v družine.

      In zdaj da bi vztrajal v nekem partnestvu ali zakonu, če se partner upre Bogu in želi še naprej grešno živeti? Odpeljite takega partnerja k župniku, naj on živi z njim-njo. Naj bodo neumneži skupaj.

      Še Nataliji odgovorim.

    8. Kar si napisala Natalija, je strahoten greh, katerega je kriva tudi Cerkev. Ker take zločince skriva, in to sistematsko, že 1000 let.

      Ali je duhovniško delo takega umazanca, lažnega duhovnika, delotvorno na duše vernikov? Glej, to je odvisno pa samo od vernika samega. Če ima veliko vero v Gospoda in zakrament, Gospod stori, da je vse resnično, vse v milosti. To stori ne glede na umazanca. Če pa te vere in ljubezni do Boga ni, pa ti tudi svetniški duhovnik ne more pomagati. Problem umazancev med kleriki je drugje: njihova pojavnost onemogoča vernikom, da bi si privzgojili trdno vero v Gospodovo usmiljenje. Tu tiči njihov greh in zaradi tega končujejo na dnu pekla.

      Zakaj Bog to dopušča? Ker ima to veliko lastnost, da iz vsega slabega dela dobro ZA TISTE, KI OBDRŽIJO VERO IN LJUBEZEN DO NJEGA. Dopušča tudi zato, ker dopušča svobodno voljo ljudem, da so njegovi ali hudičevi. Zato ne skrbi, trdna vera in ljubezen te zaščitita, ne glede s kom imaš opravka. Zato ni potrebno, da bi Bog te umazance pobijal, s tem pa jim daje možnost da se spreobrnejo.

      Hude bolezni med dobrimi ljudmi so blagoslov, če že pride do njih: takrat je več časa za Boga in take duše kar letijo v nebesa. Kar pa je edini cilj življenja. Ni cilj biti zdrav bedak in grešnik, ampak duša, ki gre domov. Zato nič ne skrbi, samo živi kot so svetniki živeli in učili. Bedake pa prepusti Gospodu. To je da best.

    9. Opazovalec in Natalija – tudi jaz pedofilijo ostro obsojam. Tako Cerkev, kot država, bi morali to nadzirati in preganjati. Toda ENAKE VATLE bi morali imeti pri vseh poklicih. Nekje sem brala, da pedofili si izbirajo poklice, kjer bi bili obkroženi z otroki, pa naj bodo to VZGOJITELJI, UĆITELJI, OTROŠKI športni TRENERJI, pediatri….. in na žalost tudi kak duhovnik. Vsi ti ljudje, ko nekdo zasumi kakšno je njihovo nagnjenje bi morali ali v zapor, ali na psihjatrijo. Sicer povzročajo GORJE.

      Zelo hudo pa je, če kdo iz samega MAŠČEVANJA te ljudi včasih po krivem OBDOLŽI. Prav pri DUHOVNIKIH je veliko krivih obtožb, ki škodujejo CERKVI, njihovim sorodnikom in njim samim. Tu bi morali biti zelo pošteni sodni izvedenci. Pred nedavnim sem poslušala od ljudi iz Ljubljanske okolice, kako so se spravili starši (neupravičeno) na nekega poštenega in požrtvovalnega duhovnika. Tudi lažne obtožbe bi morali šteti med ZLOČIN.

    10. Groza, v prvem odgovoru zgoraj sem ti nastavil past za klerikalce, pa vidim, da si zgleden katoliški mislec. Nisi se ujel.

      Prav imaš Kraševka mama, a … ni biti duhovnik niti približno enako drugim poklicem. Duhovnik sploh ne bi smel biti poklic, je posebno poslanstvo. Zato je pedofilija – še posebej, ker je Jezus hudo zagrozil glede nje – s strani duhovščine najmanj 1000 krat večji greh, če ni milijonkrat?

      Glede lažnih obtožb pa je v tem času to res huda stvar. Kolega je učitelj telovadbe in mi pove, da se deklet ne dotakne že dolga leta, ko bi jim moral zaradi varnosti pomagati recimo pri skakanju čez kozo ali pri kakšnih osnovnih gimnastičnih vajah. Tudi pri fantih je zelo strog in skrajno skromen z dotiki. Seveda je zaradi tega kvaliteta pouka zelo slabša.

      Duhovnik pa mora poskrbeti, da ni nikoli sam z otrokom. Podobne stvari upoštevajo tudi kakšni državni uslužbenci ali zdravniki, med. sestre, ko se gre za nasprotni spol. Npr. puščajo vrata precej odprta ali ne sprejemajo nikogar brez prič. To mora biti del “poklica” duhovnika ali kateheta.

    11. Ah, spregledal sem Grozev komentar in ga prehitro pohvalil: vendarle ne more dojeti, da prihod Jezusa RAZBIJA družine, in se je ujel na iskanje “razdora med možem in ženo”. Kako majhno, kako KLERIKALNO! Padel si v past drobnjakarskega obračanja besed, kar je začetek klerikalnega nasilja in neživljenjskosti. Če iz mojega prvega zapisa nisi zmogel sprejeti (ni ti dano), da Gospod s svojim prihodom ločuje mater od hčere in očeta od sina, torej razbija družine, in življenje ti pove in dokazuje, da ločuje tudi moža od žene, če eden hudo zavrne Jezusa.

      Klerikalna dušna, umska in srčna majhnost ne morejo dojeti tudi tega, da je Bog le eden, v treh osebah, a je en sam Bog. Torej je dovoljenje Boga Očeta Izraelcem, da se v nekih okoliščinah lahko ločujejo, tudi Jezusovo dovoljenje, saj Bog ni šizofrenik, kot je moderna posvetna teologija in posvetni dušebrižniki. In k sreči pametni ljudje raje izberejo ločitev kot življenje s satanom, ki se včasih naseli v partnerja.

      Joj joj, ubogi iskalci, ki padejo v roke tako drobnim dušam, ki so se jim Pisemske vejice zataknile v grlu. Ki mislijo, da je Stara zaveza kot pokojna prababica in da je Jezus prišel proti svojemu Očetu pričat. Merkaj se torej – nebes ne vidiš, če delaš razdor med njima! Kulturne okoliščine tistega časa so narekovale, da je Jezus izrekel, kar je, a to ne pomeni, da je ločitev v skrajnih okoliščinah sporna. To mislijo le teoretski nasilneži med kleriki.

      • Nikjer nisem napisala, da locitev ni mozna, del zivljenja ali pa v nekaterih primerih celo nujna. Edino, kar me je zmotilo, je to, da bi bil Jezus sam razlog za locitev. Vedno je vmes Satan/razdiralec, pa naj bo v primeru odpada od vere, nastrojenosti enega od zakoncev proti veri, medtem, ko je drugi veren ali pa celo v preveliki poboznosti enega od zakoncev. So ljudje, predvsem zenske, ki bezijo pred zakonskimi/druzinskimi obveznostmi k preveliki poboznosti in dejavnostmi v zupniji, na prvi pogled so zelo pravicne in pobozne, v resnici pa zanemarjajo moza in druzino. Tukaj jaz ne vidim Boga….

        Glede tvojih citatov: ne vem, ce bereva isto stvar, ampak jaz najdem pod Luka 16:18- samo o locitvi: vsak kdor se loci od svoje zene in se ozeni z drugo, presustvuje….
        Kje je se kaj drugega?

        Opazovalec, nekaterih tvojih komentarjev enostavno ne kapiram, mogoce so pa zame pregloboki, kaj vem…

    12. Aja, mimogrede bi Grozi in drugim “znalcem duha evangelija” dal prebrati tele Jezusove besede o ločitvi moža od žene, ki jih očitno niso še nikoli videli. Luka 16,25- :

      “Z njim so potovale velike množice. Obrnil se je in jim rekel: »Če kdo pride k meni in ne sovraži svojega očeta, matere, ŽENE, otrok, bratov, sester in celo svojega življenja, ne more biti moj učenec.”

      Očitno Jezus res razdira družine, če ga kakšni od članov hudo zavrnejo, drugi pa sprejmejo. Naj gre to kdo povedat na teološki faks.

    Komentiraj