"Zemlja bo leta 2050 dosegla točko brez povratka". Še zadnje opozorilo ali še ena prazna apokaliptična napoved?

Vir: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Nova raziskava o podnebju našega planeta kaže, da bi človeštvo s takim tempom onesnaževanja leta 2050 doseglo »točko brez povratka«. To pomeni, da bi red in državne ureditve, ki jih danes poznamo na Zemlji, za vedno izginile, saj bi medsebojni spori tako podrli vse ureditve, ki jih poznamo.

O tem so mnogokrat spregovorili tudi razni strokovnjaki, znanstveniki in kandidati za ameriške predsednike. Nazadnje je na soočenju demokratskih kandidatov o tem govoril še Joe Biden. Smo res blizu točke brez povratka ali je to le še ena izmed teorij o koncu Zemlje brez vsakršne podlage?

Nova raziskava Nacionalnega centra za povrnitev podnebja je pokazala, da bo »človeški sistem dosegel točko brez povratka v sredini tega stoletja, ko bo Zemlja postala precej neprimerna za poselitev, kar bo pomenilo zlom držav in narodov, ter mednarodnega reda«.

Apokaliptična vizija o letu 2050 ima za seboj že dolgo tradicijo podobnih teorij o koncu sveta.

Nekdanji podpredsednik in demokratski predsedniški kandidat na letošnjih volitvah Joe Biden je v soočenju pred kratkim povedal, da je njegova točka brez povratka postavljena celo precej bolj zgodaj, celih 12 let. »Tako kot bomo postopali v naslednjih dvanajstih letih bo določilo prihodnost in življenje na našem planetu,« je prepričan Biden.

Okoljski problemi so zagotovo resnični, a tisti, ki želijo nanje opozoriti, glede Zemljine prihodnosti ponavadi govorijo v preveč strašljivem tonu.

Kot v svoji knjigi »Razsvetlitev zdaj« pravi profesor s Harvarda Steven Pinker, so psihološke raziskave pokazale, da so »ljudje bolj dojemljivi do problemov globalnega segrevanja, če se jim te predstavi kot probleme, ki so rešljivi z inovacijami v politični miselnosti ter skozi tehnologijo, kot pa če se jim probleme globalnega segrevanja pokaže skozi opozorila, ki mejijo na teorijo zarote in govorijo o koncu Zemlje.«

Namesto, da bi se aktivisti proti globalnemu segrevanju fokusirali na rešitve, se raje zatekajo k apokaliptični retoriki. Že večkrat se je namreč zgodilo, da je človeštvo že prestopilo točko brez povratka, pa naš mednarodni red še vedno obstaja.

Dolga zgodovina (neuresničenih) apokaliptičnih napovedi


Leta 2006 je Al Gore, prav tako demokratski predsedniški kandidat, opozoril, da če ne bo drastičnih sprememb v naslednjih letih, bo svet 2016 dosegel točko brez povratka. To pomeni, da smo čez to točko že tri leta.

Na isti način je neznani ameriški okoljski svetovalec za ameriško tiskovno agencijo povedal, »da bodo celotne nacije izbrisane, v kolikor ne bomo zmanjšali temperatur, kar bi zaustavilo taljenje ledenikov in vedno višje nivoje morske vode.« Letnico za točko brez povratka je dal na leto 2000, ocean pa od takrat še ni odplaknil nobene nacije.

Leta 1982 je izvršni direktor ameriškega okoljskega programa Mostafa Tolba, prav tako letnico za popolno katastrofo in nuklearni holokavst postavil na leto 2000. Harvarski univerzitetni profesor George Wald je leta 1970 dejal, da se bo človeška civilizacija, če ne bo povzela drastičnih metod proti globalnem segrevanju ozračja, končala v 15-30 letih. Leto pred njim pa je prav tako univerizetni biolog Paul Ehrlich dejal: »Če bi imel rad stave, bi dejal, da Anglija leta 2000 ne bo več obstajala.

Že samo ekonomski napredek lahko pomaga pri okoljskih problemih


Na srečo je tudi precej znanstvenikov, ki so manj pesimistični in imajo bolj realistični pogled.

Profesor Jesse H. Ausubel je s svojimi predlogi tehnoloških inovacij že leta 1979 na seminarju v Ženevi dokazal, da je mogoče koristnejše stvari za manjše segrevanje Zemljine oble narediti z dejanji in ne z besedami.

Ekonomski napredek sveta je tudi zelo pomemben razlog za izboljšanje postopanja z okoljem. Ljudje, ki iz revščine pridejo do spodobnega življenja, so po študijah veliko bolj dovzetni do izboljšanja svojega odnosa do okolja.

Tako je kitajski ekonomski napredek, ki je iz revščine potegnil veliko Kitajcev, pripomogel k temu, da se je zmanjšalo izsekavanje gozdov. Kitajska je imela leta 2015 več kot pol milijona kvadratnih kilometrov gozdov več kot leta 1990.
Anketa o globalnih grožnjah svetu in ogrožanju Slovenije
Vabimo vas k sodelovanju v anonimni anketi o tem, kaj so največje grožnje današnjem svetu in kaj Sloveniji. Sodelujte spodaj:
Create your own user feedback survey

Rezultate bomo na Domovini objavili predvidoma v naslednjih dveh tednih.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike