Železna zavesa tudi 30 let po padcu deli Evropo na pol po razvitosti držav. Kako gre Sloveniji?

Minilo je trideset let od zloma komunističnih režimov v osrednji in vzhodni Evropi. Kakšne so perspektive tega prostora danes? Poročilo Inštituta Legatum kaže, da so države srednje in vzhodne Evrope še vedno bistveno manj razvite od svojih zahodnih sosed.


Slovenija se v tej družbi zaenkrat drži zelo dobro. Po Legatum Prosperity Index v regiji zaseda drugo mesto, za Avstrijo in pred Estonijo, Češko, Slovaško in Poljsko. Najnižje ocene v regiji so na lestvici prejele države jugovzhodne Evrope: Srbija, Severna Makedonija, Albanija in Moldavija.

"Od Stettina na Baltiku do Trsta na Jadranskem morju se je čez kontinent spustila železna zavesa," so besede znamenitega britanskega politika Winstona Churchilla, s katerimi je zgodovinsko opisal postvojno razdelitev Evrope 20. stoletja.

Danes, 30 let po padcu Berlinskega zidu (razmišljanja sedmih uglednih avtorjev na to temo lahko preberete tukaj) je sled meje med komunističnimi državami in zahodnimi demokraciji še zelo dobro vidna - odraža se v stopnji razvitosti držav, ki so nekoč sodile na eno in drugo stran ideološko razdeljenega starega sveta.

Indeks inštituta Legatum bazira na ocenah iz področja ekonomije, infrastrukture, politike, osebne svobode, socialnega kapitala, varnosti, izobraževanja, zdravstva in varstva narave.

Slovenija na skupni lestvici inštituta v letošnjem poročilu zaseda 18. mesto, kar je dve mesti višje kot leta 2016. Prvouvrščena Avstrija je na 15. mestu. Največja evropska gospodarstva so razvrščena od 14. (Nemčija) do 34. mesta (Italija). Francija je 20., Španija pa na 25. mestu. Lestvico evropskih držav zaključujeta Albanija in Moldavija na 73. oziroma 94. mestu.

Problem nizkih plač

Čeprav plače v srednji in vzhodni Evropi rastejo, problem nizkih plač ostaja. Na zemljevidu se še vedno vidi drastična razlika med članicami, ki so izkusile socializem in tistimi, ki tega sistema nikoli niso uvedle. Med prvimi ostaja država z najvišjo minimalno plačo Slovenija. Vendar višina slovenske minimalne plače od preostalih držav presega le Portugalsko, Grško in Malteško.

Pomemben aspekt nizkih plač ostaja dejstvo, da znatno število zaposlenih ljudi ostaja pod mejo tveganja revščine. Delež teh je najvišji v Bolgariji, Srbiji in Romuniji, kjer dosega kar 18,9 %. Najboljše rezultate pri tem v Evropi dosegata Češka (3,8 %) in Finska (3,1 %).  V Sloveniji je delež takšnih delavcev malo nad 6 %.

Nevarnost avtomatizacije delovnih mest

Gospodarstvo srednje in vzhodne Evrope se bo v naslednjih letih in desetletjih znašlo pred velikim izzivom izginjanja delovnih mest. Medtem ko v nekaterih najbolj razvitih evropskih gospodarstvih avtomatizacija ogroža zgolj 40 % delovnih mest, ki jih opravlja povprečno izobražen delavec, je ta delež v srednji in vzhodni Evropi vsaj 10 %, na Slovaškem pa celo 22 % višji.

Takšen delež lahko v naslednjih letih močno pretrese gospodarstvo teh držav, ki bodo morale najti drugačna delovna mesta z visoko dodano vrednostjo.

Izobraževalni sistem

V zadnjih tridesetih letih je se možnost dostopa do visokošolske izobrazbe močno povečala v vseh obravnavanih državah, najbolj na Poljskem, v Litvi in Sloveniji. Na splošno velja, da so potomci mnogo bolj izobraženi od svojih staršev. Zaradi potreb gospodarstva so najbolj favorizirane tehniške smeri študija.

Razlike v vodenju zdravstvene politike

Razlika v pričakovani življenjski dobi se zmanjšuje, mnoge srednje in vzhodno evropske države so že ujele svoje zahodne sosede.

Slovenija ima na nekaterih zdravstvenih področjih odlične rezultate, je v skupini držav, s Češko, Nemčijo in Avstrijo, kjer dohodki najmanj vplivajo na kakovost zdravstvene obravnave. Doplačila za zdravstvene storitve ostajajo nizka. Ostaja pa slovenski sistem v marsičem precej socialističen. Tako ga odlikuje predimenzionirana mreža bolnišnic, v zahodni Evropi namesto v bolniške postelje raje vlagajo v preventivne programe, kar je bistveno ceneje. Marsikatere bolezni bi se dale odlično ali celo bolj zdraviti izven bolnišnic.

Tako ima Slovenija 4,5 bolniške postelje na 1000 prebivalcev, Danska, Švedska, Kanada, Združeno kraljestvo pa v povprečju skoraj dve manj. Na način predimenzioniranosti sekundarnega ogromno izgublja zlasti primarno zdravstvo. Prav tisto, ki bi dotok bolnikov na dražjo, sekundarno raven lahko ustavilo.

[podcast_playlist series="padec-zidu" limit="7"]