Zeleni politiki, ne krivite podnebnih sprememb za svoje napake

Blaž Čermelj
19

Kmalu po tem, ko so velike poplave razdejale Nemčijo, Nizozemsko in Belgijo, se je v političnih krogih začelo mrzlično iskanje krivcev. Politiki iz teh držav so bili razmeroma enotni. Trdili so, da niso krivi za žrtve in škodo. Odgovornost zanjo bi morali po njihovem mnenju prevzeti državljani in podjetniki, ki zanikajo podnebne spremembe.

Toda po mnenju Guusa Berkhouta, inženirja, nekdanjega profesorja geofizike, člana Nizozemske akademije za znanost in Akademije za tehnologijo, ter predsednika okoljske fundacije Clintel, bi najprej morali pomesti pred svojim pragom.

Njegova Nizozemska jo je sicer v poplavah razmeroma dobro odnesla. Urejene razmere ob obalah in večjih rekah so poskrbele, da ni bilo žrtev. Več težav je bilo ob kanalih, pritokih rek in lokalnih potokih. Na jugovzhodu Nizozemske je bilo življenje nekaj časa popolnoma moteno. Podobne pomanjkljivosti so opazili že v začetku devetdesetih let.

Najbolj boleča ugotovitev je, da se od takrat ni veliko spremenilo. In tudi sedaj politiki trdijo, da niso krivi za nastalo škodo in to valijo na državljane in podjetnike, ki zavračajo njihovo igro o zelenem podnebju. Ki pa je po mnenju profesorja Berkhouta zgolj nesramni način prikrivanja lastnega neuspeha.

Globalno segrevanje je dejstvo, ujme pa smo poznali tudi pred tem

Profesor seveda ne zanika, da se globalno segrevanje tudi zares dogaja. To se je dogajalo že večkrat v zgodovini našega planeta in je tudi geološko dokazljivo. Toda ob tem opozarja, da je razmerje med emisijami CO2 in vremenskimi ekstremi zelo malo verjetno. Ob tem prikaže fotografijo iz nekega nemškega mesteca, s katere lahko vidimo, da so hude vremenske ujme mesto prizadele tudi v preteklih stoletjih, ko še ni bilo problema globalnega segrevanja.

Vse te zgodovinske podatke oblasti poznajo. Kljub temu pa ne ukrepajo ter se ukvarjajo zgolj z zmanjševanjem izpustov CO2.

Podnebju se je potrebno prilagajati

Toda če pogledamo dejstva, ugotovimo, da je v nasprotju z željo po zaustavljanju podnebnih sprememb največje zmanjšanje podnebnih žrtev prineslo prilagajanje podnebju. Zato se profesor ob tem sprašuje, zakaj se zeleni odločevalci iz tega niso nič naučili? Ker so tako okupirani z naložbami v zmanjševanje CO2, da gre za učinkovite zaščitne ukrepe proti poplavam sramotno malo denarja.

Evropa ne zmore zaustaviti podnebnih sprememb

Ob tem profesor dodaja, da so evropski izpusti toplogrednih plinov pravzaprav minorni. Predstavljajo namreč zgolj 6 % globalnih izpustov CO2. Vse, kar v tem smislu počne Evropa zato pravzaprav nima večjega globalnega vpliva. Odločilni učinek pa bi imelo, če bi uredili sisteme za odvodnjavanje vode. Uspeh pri tem je po njegovem mnenju zagotovljen.

Vlade so talci zelenih

“Osrednja vloga vlade v 21. stoletju je služiti splošni blaginji prebivalstva, kar bi vključevalo vzdrževanje javne infrastrukture in njeno prilagajanje spreminjajočim se okoliščinam”, nadaljuje profesor. “To še posebej velja za ekstremne vremenske razmere, saj je tukaj mogoče preprečiti veliko trpljenja. Znano je, da prilagajanje prinaša visoke koristi z nizkimi stroški. Zakaj torej dopuščamo zelenim politikom, da nadaljujejo z zlonamernimi ukrepi glede CO2? Zakaj jim ne preprečimo, da bi več deset milijard davčnih prihodkov zapravili v nezanesljive in potratne tovarne na biomaso in vetrne turbine? Ta sredstva preusmerjajo iz prepotrebnih zapornic, črpalnih postaj in nasipov v notranjosti?”

Pomenljivo je tudi, da so vlade pred prihodom ogromnih vodnih mas molčale, evropski politiki, kot je podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans, pa so še naprej govorili le o problemu CO2. Zato zaključuje: Je to res tisto, kar si želimo, ko bodo podnebni alarmisti prevzeli oblast?

Podnebne spremembe zahtevajo racionalen odziv

Evropska unija v tem trenutku izvaja pravo politično vojno proti ogljikovemu dioksidu, ki je bil v preteklih desetletjih prepoznan kot glavni krivec za globalno segrevanje ozračja. Zato se trudi njegove izpuste na vsak način zmanjšati.

To dolgoročno zagotovo ni slabo. Človeški civilizaciji prav gotovo mora biti cilj, da podnebne razmere ohrani takšne, v katerih se je razvila. Toda obstaja veliko vprašanje, ali je to sploh mogoče. Ohraniti izpuste toplogrednih plinov na ravni pred industrijsko revolucijo bi namreč samo Evropo stalo na tisoče milijard evrov, njen neuspeh pa je ob nesodelovanju preostalih držav zagotovljen. Zato je, vsaj tako kot o preventivi, enako pomembno razmišljati tudi o kurativi oziroma prilagajanju. Pri politikih, ki se s tem nočejo sprijazniti, pa je na mestu vprašanje, komu pravzaprav služijo. So podnebni aktivisti morda postali zgolj zato, ker so ugotovili, da se bo na tem področju delilo zelo veliko denarja?

Lep primer je Termoelektrarna Šoštanj, ki kleca pod (cenovno) težo vse držajih emisijskih kuponov, ki služijo kot nekaka “kazen” (ali odkup) za previsoke CO2 izpuste. Posledica je 280 milijonov evrov čiste izgube v minulem letu ter predviden 30%-35% dvig stroška toplotne energije za Šaleško dolino.

19 KOMENTARJI

  1. Gaus sodi v skupino intelektualcev, ki podpirajo novo vizijo družbe pod geslom . Majhno lokalno a odprto in povezano. Ti intelektualci zagovarjajo model družbenega razvoja , ki bi se zgledoval po naravnih zakonih. Ključni naravni zakon je sposobnost prilagajanja živih organizmov na spremembe med katerimi so razni šoki , in krize vključno z okolijskimi krizami.
    Njihove analiza kažejo, da so na krize in šoke bolj oporni majhni fleksibilni (decentralizirani) sistemi kot centraliziranimi sistemi. Zato besedo trajnostni razvoj nadomeščajo z razvojem odpornih sistemov sposobnih hitrega prilagajanja.
    Koliko od t.i. ekoloških strank in politikov sploh pozna te teorije je veliko vprašanje. Glede na ugotovitev uredništva: ”Pri politikih, ki se s tem nočejo sprijazniti, pa je na mestu vprašanje, komu pravzaprav služijo. So podnebni aktivisti morda postali zgolj zato, ker so ugotovili, da se bo na tem področju delilo zelo veliko denarja?”
    Del odgovor je v tem, da so najbolj uspešne in močne zelene stranka in gibanja, ki so proizvajalci t.i ”zelenih nesramno dragih sistemov” z vprašljivo ekološko učinkovitostjo. Zaradi visokih cen je namreč ”rentabilnost” teh sistemov več kot vprašljiva.
    Tudi razvrstitev ukrepov za boljšo ekologijo sledi donosnosti ”zelenih sistemov” zato je odgovor prej pritrdilen kot ne. Sočasno se koz opozarja Gaus dogaja malo na področju graditve trajnostnih sistemov na ekonomsko manj rentabilnih področjih. Varstvo pred poplavami je eno takšnih.
    Povsem nič ali skoraj nič pa se dogaja na strateškem področju decentralizacije družbenih sistemov in podsistemov v cilju lažjega prilagajanja in večje odpornosti na šoke in krize.
    Centralizacija in globalizacija sta namreč vodilna procesa, ki ju poganjajo elite in sicer ne zato ker bi koristile ekologiji in varnosti ter blaginji ljudi ampak so ker so ti sistemi najbolj učinkoviti za ohranjanje njihovega elitnega položaja skozi centralizirane sisteme zbiranja in upravljanja z bogastvom, ki je sicer last vseh a ga uporabljajo v večji meri za lastne potrebe kot kaj drugega.

  2. Saj ekofašistom ne gre za okolje. Gre jim za oblast in denar. Saj vedo, da se zemlja segreva zaradi dolgoročnih megaciklov, na katere človek nima nobenega vpliva. Zemlja se je od vedno segrevala in ohlajala. V svoji geološki zgodovini je že bila ledena krogla in je bila brez kapic na tečajih.

    Dokaz, ki ga ekofašisti navajajo, da je človek kriv za segrevanje, je ta, da se zemlja segreva. To ni noben dokaz, ker ne pove nič o vzrokih segrevanja.

    Zakaj potem ta podnebna histerija? Zato, ker nekateri na ta račun fanj služijo. Podjetja morajo že zdaj plačevati za izpuste CO2, kar v končni posledici plača potrošnik. Ni rečeno, da zaračunavanje izpustov CO2 ne bo zadelo tudi gospodinjstva. Ideje so celo, da naj bi plačevali za dihanje …

    Poleg denarja, ki se steka na račune okoljašev, pa pridobivajo vedno večjo družbeno in politično moč. Okoljska in še zlasti podnebna problematika je postala psevdoznanost ali kar nova religija, o kateri se ne sme dvomit, temveč je treba zgolj verjet in sledit njenim duhovnom.

      • Po mojem mnenju, tudi vsakršno ekološko gibanje oziroma ravnanje, vsaka zelena politika na svoji poti trči v komercializacijo, ker drugače pač ne gre. Tako se dogajajo razne bedarije in poskusi, ki na dolgi rok, ne morejo zdržati, vsaj z tehnologijo, ki je na voljo trenutno ne. Elektrizacija motorjev nič ne pomaga, če še vedno šepa infrastruktura, ki naj bi zagotavljala platformo oskrbe. Koliko je potem zares upravičena visoka cena takega motorja in kam se stekajo dobički? V infrastrukturo gotovo ne, saj je še vedno obupno zastarela.
        Potrebno pa je predvsem spremeniti miselnost ljudi. Ljudje nimajo težav, zapraviti preveč za ugodje, luksuz, lep dopust, vendar niso pripravljeni plačati za zdravnika, recimo. Pripravljeni so si recimo kupiti rabljen Renault Zoe in plačevati najemnino baterije, doma pa se pozimi še vedno ogrevajo na centralno kurjavo in radiatorje, namesto da bi investirali v IR panele. Ampak kruta realnost je, da obstajajo pri nas le dve manjši firmi, ki se ukvarjata z vso info in stvarno podporo pri izbiri električnega avtomobila, ter smotrnimi nasveti glede čim boljše izrabe le tega. Avto trgovec vam ne bo povedal marsikaj.
        Seveda pa imamo pri nas odlične okoljske organizacije, ki so minirale zakon, ki bi prednostno uredil vodotoke, s tem pa omilil posledice neurij, ki naj bi bile sad podnebnih sprememb, potem pa so pred kamero paradirale, kot da so spremenile svet. Dokler te osnovne reči niso urejene, oziroma ni zagotovljeno financiranje, do takrat nima smisla razpravljati o velikih planih zelene politike. Dokler bo vsaka dva meseca zagorelo na tej ali oni deponiji, je vso to ločevanje odpadkov ena sama izguba časa, saj goreča plastika precej bolj onesnaži okolje kot če bi stala v skupni vreči z navadnimi smetmi. Začeti je potrebno pri infrastrukturi. Zgraditi je potrebno sežigalnice. Pri nas pa določen del politike in NVO poriva gesla v grla mladih, ki na protestih valijo buče o svojem zelenem ravnanju z zemljo, potem pa posežejo po svojih mobitelih in tablicah, v majicah in kavbojkah, ki jih oblečejo trikrat in potem kupijo nove, z letalom potujejo v Amsterdam na izlet, z avtomobili pa se vozijo v mesto. Tam se zberejo v parku ali na promenadi ob reki in zasedejo seveda najlepše klopce, kjer veselo popivajo in kadijo travo, za njimi pa zjutraj ostane kruta realnost bistva zelene mladine, pločevinke, ogorki, ter ostale smeti. Ob košu, ki sameva poleg.

  3. Da tako je, če je kdo najbolj kriv za podnebne spremembe so krivi zeleni politiki in nobeden drug, vključno za našimi NVO.
    V Sloveniji je zadeva naslednja:
    – praviloma se gredo zeleni politiki progresiste in kaj kmalu postanejo levičarji, ki želijo biti progresisti, pa niti dobro ne vedo kaj to pomeni.
    – v Sloveniji imate torej praviloma vse zelene levičarje!!!!
    – pa gremo po vrsti (ANHOVO, kdo je kriv za azbestozo. KPJ, člani komunistične partije Jugoslavije, ker so bili budale in propagirali azbestne cevi in strehe. Čeprav vsak malo bolj razgledan človek ve, da so azbestozo poznali že stari Egipčani. Da stari Egipčani in ne isti komunisti po letu 1990.
    – MAGNA, Aja, to je tisti projekt čudežnega dečka, ki rad pije čisto vodo. ON pa tovarno postavi na vodno zajetje za Maribor. Isto kot kanalizacijo Jankovič postavi na vodno zajetje Ljubljane.
    MEDVZKLIK: pa ne da sta zadnje sedaj zaradi zaščite lastne pozicije prestopila v NSI ali kakšno še bolj napredno stranko, saj poznamo komunisti so samo v naprednih strankah.
    – DRUGI TIR, največji projekt čudežnega dečka, ki ne ve kaj je regeneracija energije. Aja on je ja študiral okoljsko problematiko v Angliji v Oxfordu!!!! (samo ni povedal da je bil v mestecu Oxford, kjer je obiskoval univerzo, na katero se vpišejo študentje, ki jim spodrsne na pravo UNIVRSITY OF OWXFORD. Isto je napravila kandidatka za predsednico države tov. BULC. Oba pa sta izigrala kriterij strokovnega in znanstvenega magisterija. Samo komunisti odpuščajo, če je človek naš!!!!
    – DONIT Medvode z vso svinjarijo azbesta so uničevali delavce iz juga zato, da so se ga pravi olastninili, vse pa izvajala velika maga privatizacije ROP in KORŽE. Izpolnjevala sta samo direktivo Kučana: vse kar smo naredili morajo dobiti naši potomci, desni pa naj ustvarijo če bodo zmogli.
    – in še in še in še.
    – Vsi vodovod iz azbestnih cevi, veliki majhni projektič TEŠ 6 za 1,4 milijarde, kjer so zaradi korupcije dobili nazaj 265 milijonov, sedaj pa v Titovem Velenju prežrtem iz denarjem zahtevajo v deležu do 1,4 milijarde nižjo ceno ogrevanja. RES je da moraš biti komunist, da požreš vse do konca.
    – no pa gremo še na obalo kjer je kraljeval Korelič s prvim modelom prekarne zaposlitve in mu je štango držal Gaspari
    – in kje je 75 milijonov USA dolarjev (DM : USA $ ; 3:1) za splošno plovbo, ni samo v mamilaših na obali, je na majhnih parcelah ob morju.
    – pa gremo še v kontejnerje z mamili, kjer je policija (člani bivše udbe priskrbela za svoje potomstvo tako, da se je kakšen kontejner izognil kontroli…
    in zato je govoričenje profesorice, ki se vsak dan vozi 80 km v Ljubljano v službo ( če sploh se, če ne dobiva samo kilometrine) o podnebnih spremembah popolnoma odveč. Ona, pa četudi ima samo 65 kg, bi morala če je v službi s kolesom v Ljubljani hoditi na resno univerzo ne pa z avtomobilom 700 kg voziti ubogih 65 kg.

    Torej nalijmo si čistega vina in razni UMETNIKI, ki govorijo o problemu pregrevanja naj se najprej naučijo termodinamike potem pa naj govorijo.
    Res pa je da moraš za termodinamiko znati celo višjo matematiko, ne da se naučiš ampak da jo razumeš. V tem primeru pa zagotovo ne velja da ubogim na duhu pripada nebeško kraljestvo, ampak da lopovom in lažnivcem so vrata v pekel že za časa življenja na široko odprta.

    • Dobro prikazani resnični primeri.

      Komunisti in njihovi sorodniki Levičarji, ki sicer ljubijo RDEČE, se vedno bolj kitijo z zelenim – le zaradi pridobivanja glasov na volitvah.
      V bistvu pa delajo proti naravi in čistemu ozračju.

      Primer čistega ozračja je prav smešen. Koliko proizvodnje so z Evrope (zaradi ekologije) preselili v Azijo, misleč, da bomo s tem rešili doma onesnaževanje. Tora vetrovi prenašajo to po celem svetu. Veter se ne zaustavi na mejah določene države, ampak se giblje svobodno – po CELEM SVETU, še bolj, kot migranti.

      Politiki iz LEVICE, ki se kitijo z ekologijo, dejansko delajo prav obratno in še kako ONESNAŽUJEJO naš planet in vso družbo….

      • Pri nas se kitijo predvsem s potratnim nebodigatreba TEŠ-om. Toliko o njihovi okoljski čutečnosti.

        “Zeleno, ki te ljubim zeleno”, je napisal slavni F. G. LLorca. Naših levičarjev spev pa je: “Zelenci, ki vas ljubimo zelo”.

  4. Sicer pa sem pred leti na Wikipediji o Nizozemski zaznal podatek, da nizozemski parlament vsak dan sproti določa višino vode v nizozemskih kanalih, ki jih je v tej državi vse polno.

  5. No, Frans je vsaj spregovoril, kaj dela naš bogato plačani apartčik Lenarčič, razen da rovari proti lastni državi, pa tudi ni jasno. Ob grozljivih poplavah, ki so samo na Nemškem terjale 35 ali celo več žrtev v enem samem dnevu, niti pisnil ni. Namesto, da bi krize reševal, jih umetno ustvarja. Mi lahko kdo razloži, kaj ta tip sploh dela? Razen, da vleče denar in škoduje, ko lahko?

  6. O poplavah, ki so divjale po Nizozemski, Belgiji, Nemčiji in menda ustvarile celo 7 m valove na rekah, še vedno ni temeljnega podatka, zaradi česa so nastale? Zaradi padavin, zaradi hudournikov v zaledjih rek, zaradi preobilja vode v rečnih strugah, zaradi porušitve nasipov, jezov, …? Za 8. na 9. avgust 1924. leta je dolinah Hrastnice, Ločnice in Božne, s sicer še slabo poraščenim hribovitim zaledjem, zbrisalo vse nekaj urno deževje z več milijardami litrov vode na osrednjem delu Polhograjskih dolomitov. Devetnajst mrtvih. Podnebne spremembe? Ne, le povsem naraven vremenski pojav, ko je z vlago prepoln oblak treščil v prvo hribovje oziroma najvišji hrib Tošč, ki se mu je pojavil na poti. Tudi tedaj je nastal na Poljanščici, Sori in Savi nekaj metrski vodni val. Pred in po tej padavinsko-hudourniški katastrofi jih je bilo na Slovenskem še na stotine. Zakaj? Ker večino vodotokov, predvsem hudournikov ni urejenih in vzdrževanih in potem voda z vsemi naplavinami vred pridrvi v nižine. Tam pa poplavlja in dela škodo v urbaniziranem svetu, kjer vsak kvadratni meter tlakovane površine pospešuje vse njene uničujoče moči. Značilni koraki: vzrok, povod, posledica. Najprej je potrebno skrbeti za svojo okolico potem pa šele za evropsko, svetovno okolje. Poglejte okrog sebe in boste videli, koliko hribov je že brez gozdov in s tem brez mogočega zadrževanja ekstremnih padavin. Z bregov po napovedih hudourničarjev ne bo pritekala le ekstremno agresivna voda, ampak bo s seboj nosila tudi preperele korenine nekdanjih orjakov. Kot pred leti v Selški dolini in Železnikih.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime