Že prvi korak do davka na nepremičnine na trhlih tleh. NSi podala pobudo za oceno ustavnosti vrednotenja nepremičnin.
POSLUŠAJ ČLANEK
NSi je vložil zahtevo za presojo ustavnosti zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki je bil sprejet leta 2017. Izpodbijamo zakonsko ureditev ocenjevanja vrednosti nepremičnin in določanja davčne osnove zanje, je dejala poslanka Iva Dimic.
Na to, da geodetska uprava v svojih evidencah ne upošteva dejanskega stanja na terenu in ga posplošuje, čeprav je dejansko stanje popisano ali poslikano na več načinov, je opozoril predsednik Kmečke zveze NSi-ja Janez Beja.
Državni zbor je pred časom sprejel noveli zakonov, s katerima je izvedbo novega cikla množičnega vrednotenja nepremičnin zamaknil z julija letos na marec prihodnje leto. Vlada je zamik predlagala, da se uredijo vsi podatki in uskladijo novi modeli vrednotenja. Po novem je rok za sprejetje novih modelov vrednotenja in izvedbo prvega cikla množičnega vrednotenja po novih pravilih premaknjen z 31. julija 2019 na 31. marec 2020, hkrati se za to obdobje podaljša veljavnost obstoječega sistema.
Sistem množičnega vrednotenja nepremičnin se je razvil predvsem zaradi potrebe po uvedbi davka na nepremičnine, ki bi temeljil na njihovi tržni vrednosti, se je pa že v samem začetku izkazalo, da so rezultati množičnega vrednotenja uporabni za mnoge druge namene. Z novim zakonom o množičnem vrednotenju nepremičnin ZMVN-1, ki je začel veljati 11. 1. 2018, naj bi bile odpravljene neustavnosti predhodnega zakona.
"Menimo, da je zakon v neskladju s 147. členom Ustave, ki določa načelo zakonitosti na davčnem področju in določa, da je predpisovanje davkov pristojnost zakonodajalca, ki jih sme določiti samo z zakonom," je še dodala. V zakonu bi moralo biti določeno, katere značilnosti oz. podatki o nepremičnini vplivajo na določitev njene posplošene vrednosti, ki naj bi se uporabljala tudi v davčne namene. "Zakon namreč določitev modelov vrednotenja prepušča vladi in podzakonskim aktom," je opozorila poslanka Iva Dimic. Poleg tega pa je preveč splošen in nedoločen, saj ni jasno kateri vsi elementi bodo določali vrednost nepremičnine.
V NSi-ju pravijo, da je zakon v neskladju z ustavo v delu, ki določa načelo enakosti pred zakonom, zaradi določbe, da se kmetijska in gozdna zemljišča vrednoti po namenski rabi, pri čemer so ostale nepremičnine vrednotene po dejanski rabi. Zakon ne pojasni razlogov za takšno izjemo pri obravnavi kmetijskih in gozdnih zemljišč in zavezance, ki so v bistveno enakih položajih, obravnava različno, je na tiskovni konferenci povedala Dimičeva.
Ureditev v zakonu želi z določenimi metodami vrednotenja kmetijskih in gozdnih zemljišč pospešiti pozidavo oz. promet s kmetijskimi zemljišči, ki imajo v občinskih ali državnih prostorskih načrtih status stavbnih zemljišč, saj bo lastnik zemljišča, ki je po dejanski rabi kmetijsko, po namenski pa stavbno, zaradi visokih dajatev prisiljen prodati svoje zemljišče.
Na to, da geodetska uprava v svojih evidencah ne upošteva dejanskega stanja na terenu in ga posplošuje, čeprav je dejansko stanje popisano ali poslikano na več načinov, je opozoril predsednik Kmečke zveze NSi-ja Janez Beja.
Množično vrednotenje nepremičnin
Državni zbor je pred časom sprejel noveli zakonov, s katerima je izvedbo novega cikla množičnega vrednotenja nepremičnin zamaknil z julija letos na marec prihodnje leto. Vlada je zamik predlagala, da se uredijo vsi podatki in uskladijo novi modeli vrednotenja. Po novem je rok za sprejetje novih modelov vrednotenja in izvedbo prvega cikla množičnega vrednotenja po novih pravilih premaknjen z 31. julija 2019 na 31. marec 2020, hkrati se za to obdobje podaljša veljavnost obstoječega sistema.
Sistem množičnega vrednotenja nepremičnin se je razvil predvsem zaradi potrebe po uvedbi davka na nepremičnine, ki bi temeljil na njihovi tržni vrednosti, se je pa že v samem začetku izkazalo, da so rezultati množičnega vrednotenja uporabni za mnoge druge namene. Z novim zakonom o množičnem vrednotenju nepremičnin ZMVN-1, ki je začel veljati 11. 1. 2018, naj bi bile odpravljene neustavnosti predhodnega zakona.
NSI podala pobudo ustavnosti
"Menimo, da je zakon v neskladju s 147. členom Ustave, ki določa načelo zakonitosti na davčnem področju in določa, da je predpisovanje davkov pristojnost zakonodajalca, ki jih sme določiti samo z zakonom," je še dodala. V zakonu bi moralo biti določeno, katere značilnosti oz. podatki o nepremičnini vplivajo na določitev njene posplošene vrednosti, ki naj bi se uporabljala tudi v davčne namene. "Zakon namreč določitev modelov vrednotenja prepušča vladi in podzakonskim aktom," je opozorila poslanka Iva Dimic. Poleg tega pa je preveč splošen in nedoločen, saj ni jasno kateri vsi elementi bodo določali vrednost nepremičnine.
V NSi-ju pravijo, da je zakon v neskladju z ustavo v delu, ki določa načelo enakosti pred zakonom, zaradi določbe, da se kmetijska in gozdna zemljišča vrednoti po namenski rabi, pri čemer so ostale nepremičnine vrednotene po dejanski rabi. Zakon ne pojasni razlogov za takšno izjemo pri obravnavi kmetijskih in gozdnih zemljišč in zavezance, ki so v bistveno enakih položajih, obravnava različno, je na tiskovni konferenci povedala Dimičeva.
Ureditev v zakonu želi z določenimi metodami vrednotenja kmetijskih in gozdnih zemljišč pospešiti pozidavo oz. promet s kmetijskimi zemljišči, ki imajo v občinskih ali državnih prostorskih načrtih status stavbnih zemljišč, saj bo lastnik zemljišča, ki je po dejanski rabi kmetijsko, po namenski pa stavbno, zaradi visokih dajatev prisiljen prodati svoje zemljišče.
Povezani članki
Zadnje objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
9 komentarjev
STAJERKA2021
Pa še to. Lastniki tapravih barv, bodo uspeli svoje premoženje izničiti na lopo, ali na več lop, ostali, pa bodo plačevali preveč. To je realnost nepremičninskega zakona.
Zakaj pa nekatere občine sploh ne pobirajo denarja za stavbno zemljišče, pa mi ni jasno. Potem pa tarnajo, da jim slabo gre. Skregano z logiko. Mora biti za vse enako, ali pa za nobenega.
APMMB2
Davek na nepremičnine bi moral biti pred vsem osnova za financiranje občin.
Generalno bi morala država poskrbeti za to, da zakon omogoča občinam pobiranje tega davka. Se pravi da bi zakon opredeli osnovo za pobiranje davka, se pravi zemljišča, objekte, dele objektov itd. Opredeliti bi moral kdo so zavezanci. tehniko pobiranja davka in podobne tehnikalije.
Vrednotenje davka pa bi država morala prepustiti občinam.
Občine vedo, kaj je za njih najugodneje.
Višina davka lahko vpliva na to, ali provablja investitorje, ali ne. Ali pospešuje kometijstvo, ali ne? Skratka , občine najbolj vedo, koliko je vredna nepremičnina in kaj pomeni za posmezno občino. Prav gotovo je razlika med nepremeičnino v Piranu, ali v Hodođu.
Prav gotovo pa določitev višine davka ni v interesu birokrata v Ljubljani, temveč pred vsem prizadete občine.
Mislim , da je tako urejeno še sedaj. So še občine, ki skoraj ne terjajo prispevka za zemljiča, ali stavbe in so občine, ki ta davek pobirajo z zelo velikimi stopnjami.
Če že imamo občine, jim dajmo tudi določene pravice. Recimo komunalne storitve morajo obračunavati po nekih državnih pravilih. Zakaj jim ne bi dovolili, da si občine sama postavljajo cenike, saj so same odgovorene za funkciniranje.
MEFISTO
Tudi občine niso tako nedolžne. Najboljša kmetijska zemljišča naprimer namenjajo za zidavo raznih hiper in super marketov.
Hribarjev Rafko
Krtemenit, odkod tebi ta informacija?
Jaz jo na www nisem našel.
Sedaj ne vem, al v naše rovte ne prinese vseh informacij, ali pa si le izrazil svoje želje
MEFISTO
Vaše Rovte so krive.
Hribarjev Rafko
Ampak Kremenit, še vedno nisi odgovoril: Odkod tebi ta informacija? Pa tudi rovte so mišljene le figurativno. Torej ne gre za Rovte.
MEFISTO
To informacijo sem prebral na Twitterju, kjer jo boš tudi našel. Obstoja pa še bližnjica do te informacije. Pokliči SDS te NSi in se prepričaj, če je zapis na Twitterju točen. Zaradi rovt se pa ne sekiraj, ker mi ne deluješ kot kak rovtar.
Alojzij Pezdir
Če se je že tudi premier manjšinske vlade in parlamentarne koalicije 5 + 1 Marjan Šarec po prvem letu mandata vlade in vse do konca javno odrekel predvideni uveljavitvi davka na nepremičnine, je jasno, da je z birokratsko izumljenimi ter posplošenimi papirnatimi "modeli" vrednotenja nepremičnin in zemljišč še marsikaj (in preveč) narobe.
Po "balkansko" je premier vlade in prvak vladajoče LMŠ preložil neprijetno in komaj obvladljivo davčno breme na naslednjo vlado in vladajočo koalicijo, pristojnim strokovnim organom in službam pa mimogrede nonšalantno izrekel nezaupnico in jim zaukazal nov "podaljšek" oz. še en "popravni izpit" na "igrah brez meja", ki jih igrajo naši neodgovorni in nekompetentni politični prvaki še posebej cagavo in preračunljivo prav na področju nepremičninskih davkov.
MEFISTO
Bolj točno, 25 poslancev SDS in 7 poslancev NSi je podpisalo pobudo za oceno ustavnosti vrednotenja nepremičnin.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.