Že prvi korak do davka na nepremičnine na trhlih tleh. NSi podala pobudo za oceno ustavnosti vrednotenja nepremičnin.

vir: FB @NSI
POSLUŠAJ ČLANEK
NSi je vložil zahtevo za presojo ustavnosti zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki je bil sprejet leta 2017. Izpodbijamo zakonsko ureditev ocenjevanja vrednosti nepremičnin in določanja davčne osnove zanje, je dejala poslanka Iva Dimic.

Na to, da geodetska uprava v svojih evidencah ne upošteva dejanskega stanja na terenu in ga posplošuje, čeprav je dejansko stanje popisano ali poslikano na več načinov, je opozoril predsednik Kmečke zveze NSi-ja Janez Beja.

Množično vrednotenje nepremičnin


Državni zbor je pred časom sprejel noveli zakonov, s katerima je izvedbo novega cikla množičnega vrednotenja nepremičnin zamaknil z julija letos na marec prihodnje leto. Vlada je zamik predlagala, da se uredijo vsi podatki in uskladijo novi modeli vrednotenja. Po novem je rok za sprejetje novih modelov vrednotenja in izvedbo prvega cikla množičnega vrednotenja po novih pravilih premaknjen z 31. julija 2019 na 31. marec 2020, hkrati se za to obdobje podaljša veljavnost obstoječega sistema.

Sistem množičnega vrednotenja nepremičnin se je razvil predvsem zaradi potrebe po uvedbi  davka na nepremičnine, ki bi temeljil na njihovi tržni vrednosti, se je pa že v samem začetku izkazalo, da so rezultati množičnega vrednotenja uporabni za mnoge druge namene. Z novim zakonom o množičnem vrednotenju nepremičnin ZMVN-1, ki je začel veljati 11. 1. 2018, naj bi bile odpravljene neustavnosti predhodnega zakona.

NSI podala pobudo ustavnosti


"Menimo, da je zakon v neskladju s 147. členom Ustave, ki določa načelo zakonitosti na davčnem področju in določa, da je predpisovanje davkov pristojnost zakonodajalca, ki jih sme določiti samo z zakonom," je še dodala. V zakonu bi moralo biti določeno, katere značilnosti oz. podatki o nepremičnini vplivajo na določitev njene posplošene vrednosti, ki naj bi se uporabljala tudi v davčne namene. "Zakon namreč določitev modelov vrednotenja prepušča vladi in podzakonskim aktom," je opozorila poslanka Iva Dimic. Poleg tega pa je preveč splošen in nedoločen, saj ni jasno kateri vsi elementi bodo določali vrednost nepremičnine.

V NSi-ju pravijo, da je zakon v neskladju z ustavo v delu, ki določa načelo enakosti pred zakonom, zaradi določbe, da se kmetijska in gozdna zemljišča vrednoti po namenski rabi, pri čemer so ostale nepremičnine vrednotene po dejanski rabi. Zakon ne pojasni razlogov za takšno izjemo pri obravnavi kmetijskih in gozdnih zemljišč in zavezance, ki so v bistveno enakih položajih, obravnava različno, je na tiskovni konferenci povedala Dimičeva.

Ureditev v zakonu želi z določenimi metodami vrednotenja kmetijskih in gozdnih zemljišč pospešiti pozidavo oz. promet s kmetijskimi zemljišči, ki imajo v občinskih ali državnih prostorskih načrtih status stavbnih zemljišč, saj bo lastnik zemljišča, ki je po dejanski rabi kmetijsko, po namenski pa stavbno, zaradi visokih dajatev prisiljen prodati svoje zemljišče.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike