Združevanje agencij eden od razlogov za rušenje vlade. Ampak, a je združevanje še premalo ambiciozno?

Peter Merše
14

Štiri stranke leve opozicije, ki danes z ambicijo zrušenja vlade ponujajo tehničnega mandatarja Jožeta P. Damijana (o tem bomo na Domovini podrobneje pisali po njihovi novinarski konferenci), enega od razlogov za to navajajo tudi “politično podrejanje agencij,” kakor vidijo vladno namero po racionalizaciji tega dela javne uprave. 

Vlada je namreč v medresorsko obravnavo, ki se je že končala, dala zakon o Javni agenciji RS za trg in potrošnike in Javni agenciji RS za finančne trge. S tem nameravajo v dve »super« agenciji združiti devet obstoječih regulatornih agencij. Ministrstvo za gospodarstvo želi s tem narediti še en korak v smer debirokratizacije in racionalizacije procesov.

Agencije, ki jih vlada s tem združuje, pa so na nogah. Menijo, da se s tem zmanjšuje njihova neodvisnost in samostojnost. Prepričani so tudi, da predlog ni v skladu s pravnim redom Evropske unije. Pričakovano je kritična opozicija,  ki meni, da gre za poskus političnega prevzema nadzornih institucij, proti čemur se bodo borili z vsemi sredstvi.

Da je predlog še premalo ambiciozen, zagotovo pa ne sporen, pa meni nekdanji minister za javno upravo Gregor Virant, ki je v času svojega mandata delal na tem, da bi javno upravo racionaliziral in poenostavil.

Motiv za združevanje sta debirokratizacija in poenostavljanje procesov

Pred dnevi se je zaključilo medresorsko usklajevanje predloga ministrstva za gospodarstvo, da bi 9 nadzornih agencij združili v dve večji agenciji. V novo Javno agencijo RS za trg in potrošnike bi združili trenutne Agencijo za energijo, Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS), Javno agencijo RS za varstvo konkurence (AVK), Javno agencijo RS za varnost prometa, Javno agencijo RS za civilno letalstvo in Javno agencijo RS za železniški promet (AŽP). Na novo agencijo bi prenesli tudi nekatere naloge s področja varstva potrošnikov, ki jih sedaj opravlja gospodarsko ministrstvo.

V novo Javno agencijo za finančne trge pa bi združili obstoječi Agencijo za zavarovalni nadzor (AZN) in Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Vodstvi obeh agencij bi imenovala vlada.

Na gospodarskem ministrstvu, kjer so predlog pripravili, poudarjajo, da gre za korak v smer debirokratizacije in racionalizacije procesov. Zaradi poenotenega izvajanja nalog regulatornih organov pričakujejo tudi njihovo večjo učinkovitost in fleksibilnost.

Agencije predlogu nasprotujejo – opozarjajo na neodvisnost,smotrnost, nezdružljivost in evropske predpise

Agencije, na katere se reforma nanaša so predlog prejele v četrtek, v ponedeljek se je iztekel rok za podajanje pripomb. Ne glede na kratek rok so prav vse izmed njih svoje pripombe podale, načrtovanemu združevanju pa nasprotujejo.

Njihove pripombe lahko strnemo v:

  • Predlog nasprotuje pravnemu redu Evropske unije in je v nasprotju z demokratičnimi normami. (AVK, AKOS, Energija, Civilno letalstvo)
  • Predlog zmanjšuje neodvisnost posameznih regulatorjev (AVK; ATVP)
  • V času združevanja bo delo regulatorjev ohromljeno, nastali bodo dodatni stroški, združevanje bo dolgotrajno (AKOS, Energija)
  • Vlada ni predstavila analize smotrnosti združevanja. Združevanje kot tako ni smiselno, nekatere agencije, ki bi bile združene pod isto streho pa med seboj niso kompatibilne (AŽP, Energija, AŽP, Civilno letalstvo)

Agencija za civilno letalstvo in železniški promet dodajata še, da nista regulatorja s področja trga, ampak varnosti. V primeru združevanja se bojijo, da bi padla raven letalske varnosti. Vodstvo AKOSa opozarja tudi, da po trenutni zakonodaji velja prepoved spreminjanja pogojev med mandatom direktorja. AKOS dodaja tudi, da je po področjih že zdaj eden največjih regulatorjev v Evropi.

Opozicija: To je pot v avtoritarnost

Medtem ko so v vladnih strankah bolj zadržani pri komentiranju omenjenega predloga, je zato toliko glasnejša opozicija. Prepričani so, da gre za politični prevzem nadzornih institucij in kadrovski cunami pod pretvezo debirokratizacije. Predsedujoča Socialnim demokratom Tanja Fajon je celo izjavila: »da je ne bi presenetilo, če bi Janez Janša skušal razpustiti celo državni zbor.« V opoziciji pričakujejo tudi oster odziv Evropske unije.

Vlada na očitke o avtokratskosti odgovarja, da ima podoben model tudi Nizozemska, ker se s takšnimi očitki ne soočajo. Slovenija ima sicer trenutno 17 samostojnih agencij, poleg devetih, ki jih želi vlada nadomestiti z dvema novima bi jih samostojnih ostalo še osem.

Gregor Virant: Združevanje je v osnovi dobro, lahko bi bili še bolj ambiciozni

Za Domovino je svoj pogled na združevanje agencij podal tudi nekdanji minister za javno upravo, dr. Gregor Virant. V času svojega ministrovanja si je prav Virant aktivno prizadeval za poenostavljanje postopkov in debirokratizacijo.

Združevanje se Virantu v osnovi zdi dobra ideja. Glede na to, da se naslanja na nizozemski model, ne vidi nezdružljivosti z evropskim pravni redom. Še več, prepričan je, da bi bila vlada lahko še ambicioznejša ter bi k regulatorju finančnih trgov pridružila še regulacijo bančnega sistema. Naloge sedanjih treh regulatorjev bi lahko prevzela Banka Slovenije.

»Menim, da je bolje, da regulatorji (razen Banke Slovenije) odgovarjajo vladi in ne parlamentu. Odgovornost parlamentu je smiselna samo pri institucijah, ki nadzirajo tudi samo vlado, na primer pri Računskem sodišču.«

Pri združevanju se odpirajo priložnosti za racionalizacijo (pri funkcijah kot so kadrovska, finance, nabave, informacijska tehnologija). Združevanje je priložnost za sinergije in boljšo koordinacijo, pri tem pa opozarja, da je pomembno, kako se združitev izvede, saj se v primeru slabe izvedbe te priložnosti lahko izvodenijo.

»Pozoren je treba biti na to, da isti regulator ne opravlja funkcij, ki bi ga postavile v konflikt interesov s samim sabo.« Opozarja tudi, da je združevanje treba izvesti tako, da bo v skladu s pravnim redom EU. Pri očitkih o neskladnosti s pravom EU pa opozarja, da morajo kritiki predloga navesti, katere določbe v reformi so v neskladju z določbami evropskih direktiv.

Kot še opozarja Virant, da samostojnost in neodvisnost nadzornih organov ni odvisna od tega, da jih imenuje vlada ali Državni zbor. Kdo pa jih bo, če ne oni. Pomembno je, da vlada regulatorjem ne daje konkretnih navodil, kako naj delajo.

»Vodstvo regulatornega telesa mora biti visoko kompetentno in pri delu povsem samostojno. Tega žal ne more v celoti zagotoviti noben zakon, to pride z razvojem politične in upravne kulture. Na Nizozemskem ali v nordijskih državah je to samoumevno, pri nas pa žal ne. Za to potrebujemo še precej časa.

Kakšen je dejanski motiv za predlogom vlade, lahko samo špekuliramo. Nesmiselno je že vnaprej izhajati iz predpostavke, da vlada uvaja spremembe z namenom, da jih bo zlorabila.«

Virant opozarja še, da je za tako obsežno reformo potrebno zagotoviti več časa za javno razpravo. »Vlada lahko pri tem pridobi veliko koristnih informacij in pogledov, izboljša zakon in se izogne napakam.«

Debirokratizacija vsekakor dobrodošla. A lahko bi se manj hitelo

Večje število agencij nikakor ne pomeni večje neodvisnosti in kakovosti nadzora, kot morda skušajo prikazati kritiki. A tudi združevanje ne pomeni debirokratizacije in poenostavitev samo po sebi. Zadevo je treba dobro izpeljati.

Po dolgem času se slovenska vlada ukvarja s tem, kako bi postopke in procese v javni upravi poenostavila in racionalizirala. Trud na tem področju zagotovo lahko pozdravimo. Drži pa, da za tako reformo potrebna daljša javna razprava. Gre za detajl, ki pa meče slabo luč na celotno zadevo in ustvarja vtis, da gre za neke »rokohitrske posle« pri združevanju agencij.

Vodstva agencij pa so v vsakem primeru politično imenovana. Tudi aktualna vodstva so, zato je jamranje o znižanju kompetentnosti regulatorjev treba jemati v luči boja za stolčke. Stolčke direktorjev, ki so jih na ta mesta imenovale pretekle vlade, ki niso bile nič manj politične od trenutne. V tem kontekstu je treba razumeti tudi jedikovanje o avtoritarnosti opozicije. Gre za boj za stolčke.

Drži pa, da reforma pomeni tudi, da se nekatera vodstvena mesta ukinjajo, druga pa vzpostavljajo, kar je priložnost za trenutno vlado, da na mesta, kjer imajo direktorji mandate preko mandata vlade, imenuje svoje ljudi. A to bi naredila vsaka vlada. Direktorji zato ne bodo bolj ali man sposobni sami po sebi.

14 KOMENTARJI

  1. ja, uredništvo meni, da gre prehitro? Jutri pa bodo rekli, da je prepočasi….kako pa veste, kako dolgo nastaja ta predlog ? Menda ne 1 teden ?
    take ocene vnašajo samo lenobnost med ljudi. Ljudje ne razumejo, da se na 100 področjih zelo mudi, ker je bilo zimskega spanja povem preveč, od leta 2013 dalje ! Medtem je SLo nazadovala grozljivo, zapravila pa desetine miljard kreditov ! Ob tem da ni niti kapacitet v bolnišnicah in novih domov za ostarele.
    Birokracija z vsemi javnimi zavodi inagencijami se je razbohotila , nikjer ni učinkovitosti. Veliko je inštalirano zato, da se NIČ NE SPREMENI. Da se ne proda, kar so zasedli komunisti in da se ovira vse, ki niso globoki državi pogodu.
    namesto da bi vladi čestitali, ker GARA, ne dela, pač pa GARA, sejete bedaste pomisleke. Čez kako leto pa bo brati”Janša ni dovolj hitro ukrepal….”.
    Apela znamo na pamet, kajne..

  2. Uspešne države so tiste, ki imajo vitko državno upravo.
    Kdaj je družba bolj uspešna:
    1.) ko sedemnajst državnih regulatorjev nadzira enega šlosarja pri švasanju, ali ko
    2.) en državni regulator nadzira sedemnajst šlosarjev pri taistem švasanju?
    Je treba še dodati, da Slovencev ni toliko, kot Nemcev, Špancev, … Številčnost državne uprave bi morala biti v proporcu. Proporcionalna.

  3. Malo si poglejte kakšen obisk je danes izvedla vlada na Koroškem…
    Česa takega prejšnja komična garnitura ni bila sposobna, pa ni bilo nobenega virusa…
    Zato tej koaliciji, ki ji daje zagon seveda PV Janša raje dajajte spodbude, ne pa da dlakocepite, kaj je prehitro in kaj ravno prav hitro…
    Ali se sploh zavedate, kaj nam grozi ? Virus in komedijanti v vladi ! Z Levico vred…
    naj se normalni izselimo ?

  4. Ali bi z ukinitvijo vseh agencij dejansko kaj izgubili? Koliko nas skupaj letno stanjeo ti vroči politični stolčki?

    Po mojem mnenju ne bi izgubili skoraj nič. Le z manj birokracije bi živeli. Vlada je omenjala, da bo za vsak novi zakon ukinila dva druga. Zaenkrat niti ne vohamo vitke države, kaj šele, da bi jo lahko izkušali.

    Volila sem to opcijo v upanju na manj birokracije. Če bo združevanej 9 agencij v 2 prineslo manj nepotrebnih delovnih mest, POGUMNO izpeljite. Lahko ste pa tudi bolj drzni in pol nepotrebnih javnih služb ukinete. Že ptički pojejo, da so večinoma zapsleni itak podporniki: SD, Levice, LMŠ, partijci ipd…

  5. Državne službe, pogodbe za nedoločen čas pa socializem pa take sanje, adijo! To bo še javkanja.
    Samo se pa lepo sliši, da ”država zate poskrbi”’, drug del se pa ne sliši več lepo: ”v zameno za tvoj denar in tvojo svobodo”.

  6. Prvi pogoj debirokratizacije ni združevanje oz. centralizacija javnih agencij temveč deregulacija kar pomeni: zmanjšanje pristojnosti agencij, (na zgolj ključna vprašanja, zmanjšanje in penostavitev predpisov, ki opredečljujo naloge in pristojnosti agencij.
    Zmanjšanje števila zaposlenih.Ustanovitev skupnih služb, kot so administracija in tehnične storitve.
    Te ugotovitve in dejanski v odnsou na dejanske ukrepe nam šele dajo odgovor kakšen je dejanski cilj ZDRUŽEVANJA AGENCIJ-(Med katerimi pa ni kar nekaj agencij, ki so že v naših (desnih rokah)
    Je to res debirokratizacija, deregulacija, zmanjšnje števila birokratov ali zgolj CENTRALIZACIJA ZA LAŽJE UVELJAVLJANJE NAŠEGA PROGRAM-
    Vsekaor bop praksa pokazala za kaj v resnici gre. Predhodno ideološko nnabijanje je neproduktivno.

  7. Poglejte samo, koga moti “vitka država”? Levičarje.
    Sedaj samooklicana alternativna vlada v nastajanju, zveličavna levica, vpije do neba, kako bo JJ uničil državo – ker bo uvedel novosti v obliki združevanj kadrovsko prenapihnjenih agencij.
    Namesto da bi skakali od veselja, da bo končno začela delovati red, da bodo postopki poenostavljeni in cenejši – ne, levičarji pa jok in stok.
    Seveda, ker so “njihovi” na teh položajih. Ne, to pa ne gre. Kaj delajo? Ogrožajo demokracijo, stolčki se majejo, službe se bodo združevale in bo lažje ugotoviti tistega, ki ne dela in prelaga odgovornosti – ne, to pa ne gre. Država je v razsulu, jejhata, jejhata..

    Alenčica bi skakala iz vlaka norosti? Pa dajte no, ne delajte si še večje blamaže, kot ste si jo že.
    Velja za prav vse modrece iz opozicije!

  8. Vsi vemo, da je državne in paradržavne birokracije veliko preveč, da je neracionalno, negospodarno organizirana in neučinkovita, saj nima pregledno in preverljivo zastavljenih ciljev, zaradi česar jih tudi o rezultatih nihče ne sprašuje.
    In nihče si ni sposoben izmisliti toliko novih paragrafov in novih kadrovskih potreb, kot si je to sposobna izmisliti in izsiliti od ljudstva odtujena ter brezbrižna in neodgovorna birokracija.
    Vladajoča politika uporablja brezštevilne agencije, direktorate, sklade in druge državne ter paradržavne ustanove za socialno promocijo in solidno preživetje svojih najbolj zvestih kadrov – na račun vseh državljanov seveda. Z vsako novo vladno garnituro se “kadrovski vrtiljak” samoumevno zavrti – pridejo novi aparatčiki, prejšnji pa ne odidejo, ampak ostanejo v varnem zavetju in zavetrju udobnih in varnih državnih službic ter družbenih privilegijev.
    Državna administracija se številčno širi, učinkovitost, gospodarnost pa strmo upada in vleče navzdol celotno javno porabo oz. sramoti celoten javni sektor.
    Ponujeno združevanje nekaterih agencij je prvi poskus racionalizacije, gospodarnejše in učinkovitejše uporabe javnih zmogljivosti. A kot kaže, bo že na prvem koraku težnja aktualne vlade po racionalizaciji, optimalizaciji in večji učinkovitosti državnih in paradržavnih organov ponovno grobo in brezprizivno ustavljena, zablokirana že v zarodku kakršnih koli spodbudnih družbenih sprememb.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime