Zdravstvo dobilo diagnozo, kaj pa zdaj: bo vlada zmogla zagotoviti tudi zdravljenje in kaj pravijo podatki?

foto: Danijel Novakovič, Bor Slana, STA)
POSLUŠAJ ČLANEK
Po sredinem koalicijskem vrhu, kjer je bila »diagnoza« slovenskega zdravstvenega sistema predstavljena koalicijskim strankam, je v petek minister za zdravje Danijel Bešič Loredan stopil tudi pred javnost in predstavil Pregled stanja na področju zdravstva v Sloveniji, za katerega je premier Robert Golob po koalicijskem vrhu ocenil, da je v slabši kondiciji, kot si je kdorkoli mislil.

Minister je predstavil tudi izhodišča za »zdravljenje« sistema oz. njegovo prepotrebno reformo. Ali pa bo ob vseh interesih in izzivih to zdravljenje uspešno oz. sploh smiselno izvedeno, se sprašujemo v komentarju uredništva.

»Slovenski zdravstveni sistem se v zadnjih 30 letih ni kontinuirano obnavljal in danes imamo na marsikaterem področju neurejen zdravstven sistem,« so zapisali v zaključku dokumenta, ki ga je ekipa 20 ljudi iz vseh podskupin ministrstva intenzivno pripravljala en mesec, potem ko so uspeli zbrati natančne podatke.

Kaos že na ravni podatkov


Že zbiranje teh se je izkazalo za velik izziv, saj so informacijski sistemi med različnimi deležniki v zdravstvu povsem neusklajeni in nekompatibilni. Že število zdravnikov družinske medicine, ki naj bi delovali v Sloveniji, se v različnih zbirkah podatkov razlikuje tudi za 40 %. Zdravniška zbornica ima podatek o 1.851, ZZZS in NIJZ pa 1.085 zdravnikih družinske medicine.



Čeprav se zbirajo velike količine podatkov, kar močno obremenjuje zdravstveno osebje, ti pogosto sploh niso uporabni, ker je sistem tako fragmentiran. Ministrstvo za zdravje tako ne more ugotoviti natančnih potreb po kadrih. Prav tako nimajo podatkov, kje je 10.000 zdravstvenih delavcev in 5.000 srednjih medicinskih sester, ki so iz sistema že odšli. Nekontrolirano je tudi razpisovanje specializacij, zaradi česar težavam še ni videti konca.

Potrebe rastejo hitreje od števila zdravnikov


Čeprav je razvidno, da se število zdravnikov v Sloveniji povečuje, slovensko zdravstvo pesti kadrovska kriza, ki pa ni unikatna za slovenski sistem, temveč se z njo sooča veliko evropskih držav. Ohranjanje svojih kadrov in iskanje tujih je tako velik izziv.

Da kljub povečanju števila zdravnikov, ki je razvidno tudi z zgornjega grafa, postaja sistem manj dostopen, pa gre v veliki meri pripisati spreminjanju družbenih razmer.



Obremenjenost družinskih zdravnikov se meri v glavarinskih količnikih, in ne v številu pacientov, ki jih ima nek zdravnik opredeljenih. Starejši bolniki namreč za zdravnike predstavljajo večjo obremenitev kot mlajši. Prebivalstvo pa se stara hitreje, kot se je povečevalo število družinskih zdravnikov oz. timov primarne medicine. Teh je trenutno v Sloveniji 1.210,64. Če bi danes želeli delovati po normativu, da ima vsak tim opredeljenih 1.895 glavarinskih količnikov, nam že danes manjka 352 timov primarne medicine.

Povprečna obremenitev timov primarne medicine v Sloveniji je 2.343,82 količnikov, pri čemer je le 145 timov oz. 12 % obremenjenih manj od 1895 količnikov, ko niso več dolžni vpisovati novih pacientov. V Sloveniji imamo tako danes 131.940 oseb brez izbranega osebnega zdravnika. Skoraj 30.000 več kot pred desetimi leti. Nenujnih obiskov urgentnih centrov kot posledica tega je tako že 65 %. Nad dopustno dobo na poseg v Sloveniji čaka 112.121 ljudi.



Enega največjih izzivov tako predstavlja demografija oz. staranje prebivalstva. Če je bilo leta 2020 za 2,9 milijona glavarinskih količnikov, bo teh, ob predvidenem rahlem upadu prebivalstva do leta 2050, 3,22 milijona. Opazno se namreč povečuje število prebivalcev, ki so stari več kot 65 let, zmanjšuje pa število mlajših.



Demografska slika ogroža tudi splošno vzdržnost javne zdravstvene blagajne, ki ji bo v petnajstih letih, po nekaterih ocenah pa že v sedmih letih, zmanjkalo denarja, če se ne bo nič spremenilo.

Slovenija je edina država EU, ki ji je Evropska komisija dodelila oceno visokega tveganja za vzdržnost javnih financ na dolgi rok zaradi izdatkov, povezanih s staranjem prebivalstva. Do leta 2060 bi ti lahko dosegli že četrtino celotnega BDP.



Že danes pa je Slovenija globoko pod povprečjem Evropske unije glede števila zdravnikov. Imamo jih 3,3 na 1.000 prebivalcev, medtem ko so v Evropi v povprečju 4. A kot dokazujejo nekatere države, se tudi s primerljivim številom zdravnikov, kot jih imamo, ob ustrezni organizaciji da imeti učinkovit zdravstveni sistem. Posebej še ob dejstvu, da imamo nadpovprečno število diplomiranih medicinskih sester na 1.000 prebivalcev.


Denarja v sistemu vse več, kam gre?


V zadnjih osmih letih se je količina finančnih sredstev v sistemu občutno povečala. Še leta 2015 smo za zdravstveno varstvo zbrali 3,3 milijarde evrov, v letu 2020 pa že 4,435 milijarde evrov. Približno dve tretjini tega denarja zbere ZZZS, 13 % zasebne zavarovalnice z dopolnilnim zavarovanjem, še 12 % prispevamo državljani iz lastnih žepov. Opazen je porast prispevka države. Še leta 2015 je prispevala 3 %, leta 2020 pa že 9 %.



Izdatki na prebivalca so med letoma 2015 in 2020 zrasli iz 1888,90 evrov na 2.418,50 evrov na prebivalca, s čimer smo nad evropskim povprečjem. Izdatki za zdravstvo pa pri nas rastejo bistveno hitreje kot BDP.



Nejasno in netransparentno je tudi, kako se denar porablja in kam se pretaka. Nad tokom denarja namreč ni pravega nadzora. Tako nekateri sektorji, denimo zdravstveni domovi in lekarne, ustvarjajo dobičke, bolnišnice pa konstantno izgubo. Prav tako ni jasne strukture obračunskega sistema, ki bi jasno in predvsem ustrezno definiral cene storitev, ki jih opravijo zdravstvene ustanove in plača ZZZS.

Napovedana reforma


Minister je po predstavitvi podatkov predstavil tudi izhodišča za reformo. Po njej naj bi imeli vzdržen model primarne ravni zdravstva, ki bo dostopen za vse, učinkovit, digitaliziran in finančno vzdržen. Pri tem nam zgled predstavlja Finska.

Reformo bodo začeli pri ZZZS, ki naj bi ga prenovili po modelu Estonije, ki je tudi najbolj digitalizirana država na področju zdravstva. Po besedah ministra naj bi reforma naslavljala tako staranje prebivalstva kot kadre, financiranje, upravljanje in storilnost ter digitalizacijo.

Na novo naj bi definirali primarno mrežo, kjer naj bi zdravstvene delavce razbremenili administracije. Urejanje bolniških odsotnosti bi se denimo delno preneslo na medicino dela. Z razbremenitvijo bi razmislili tudi o dvigu glavarinskih količnikov. Digitalizacija naj bi zagotovila več preglednosti, ki bo izrinila korupcijo, orodja pa naj bi prevzeli kar od Estoncev, ki so jih že razvili. Minister je tako napovedal uvedbo E-kartona za leto 2024, kjer naj bi vsakdo imel vpogled v svoje zdravstvene podatke.

Napovedal je novo agencijo za nadzor v zdravstvu, novo regionalno postavitev mrež, nadzor dela, namignil pa tudi na vključevanje vseh virov pri reševanju težav v zdravstvu. Koncesionarjev naj ne bi odpravljali, le pregledali smotrnost nekaterih koncesij in uredili sistem. Vse to naj bi bilo realizirano do leta 2025.

Za vse to pa naj bi iskali tudi širši družbeni konsenz, tudi z opozicijo in vsemi drugimi deležniki.



 
KOMENTAR: Peter Merše
Dobra diagnoza, vprašljiva realizacija predpisanega zdravljenja
Čeprav se je marsikaj od tega, kar je pokazala analiza, vedelo ali vsaj zdelo že prej in so mnogi na te stvari opozarjali, je hvalevredno, da je ministrova ekipa spravila skupaj celovit pregled stanja. Za vsako reformo je dobra analiza stanja ključnega pomena. A to je šele prvi izmed mnogih korakov. Tudi temelji za reformo se zdijo visokoleteči in dobro zveneči. Morda kar nekoliko preveč lepo, da bi bilo res. Rešitve zdravstvenega ministra namreč v marsičem niso tako trdo socialistične, kot je siceršnja usmeritev vlade, v kateri deluje. Stanje, v katerem smo se znašli, je posledica mnogih interesov, ki s prihodom te vlade nikakor niso izginili. Ob vehementnih napovedih celovitih reform celotnega sistema od temeljev do strehe je vedno modro zastriči z ušesi. Posebej še ob siceršnjem stihijskem delovanju te vlade ob pomanjkanju vizije se nam kaj utegne zgoditi, da se bo minister zaletel ob interese že na prvem naslednjem koraku, od visokoleteče reforme pa bo ostalo bore malo. Če verjamemo izhodiščem ministra, bomo imeli v nekaj letih bistveno boljši zdravstveni sistem. A ni prvi, ki je obljubljal takšne stvari. Bolj verjetno se torej zdi, da bomo čez nekaj let imeli novega ministra za zdravje kot pa prenovljen sistem. Že reforma ZZZS v smer večje transparentnosti in smiselnosti plačevanja storitev ter poenotenje informacijskih sistemov bo izjemen uspeh, če mu uspe. Danes se zdi bolj verjetno, da bo reforma ZZZS predvsem kadrovska, informacijski sistem pa predvsem dober posel za kakšno računalniško podjetje. Srčno upam, da se glede tega zadnjega motim, verjel pa bom to, ko bom videl rezultate. Minister torej zaenkrat načeloma ve, kam bi rad prišel, kar je zelo dobro. Ali pa bo s karavano, s katero potuje, res uspel priti tja, kar je tisto, kar v resnici zanima državljane, pa je že povsem drugo vprašanje. Sploh, če v zakup vzamemo vse rožljanje na skrajni levici. https://twitter.com/strankalevica/status/1616489236097531924
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike