Zdravniki na podlagi vprašalnika političnim strankam ugotovili, kdo si v zdravstvu želi sprememb in kdo statusa quo

POSLUŠAJ ČLANEK
Neodvisna skupina zdravnikov, združena na portalu zdravstvo.si, je s poslanim vprašalnikom političnim strankam, ki kandidirajo na letošnjih parlamentarnih volitvah, dala priložnost, da volivcem jasno in nedvoumno pokažejo kakšen je njihov odnos do zdravstvenega sistema.

Z odgovori na vseh 6 vprašanj se je odzvalo le 9 strank. Iz odgovorov pa je jasno, kar smo na Domovini že pisali, da si stranke leve politične sfere za slovensko zdravstvo želijo "statusa quo" za slovensko zdravstvo, medtem ko se desnosredinske stranke vsaj na papirju zavzemajo za spremembe zdravstvenega sistema.

Skupina zdravstvo.si je političnim strankam, ki bodo kandidirale na državnozborskih volitvah 2022, poslala ciljana vprašanja na temo javnega zdravstva. Vprašalnik so poslali 6. marca 2022, stranke pa so imele 25 dni časa za pripravo odgovorov. 

Portal zdravstvo.si združuje ugledne zdravnike, doktorje in profesorje medicinske fakultete. Kot pišejo na svoji spletni strani, se zavzemajo za javno zdravstvo v korist bolnika.

Med njimi so mag. Matej Beltram, mag. Gorazd Kalan, Matija Kališnik, dr. Marko Noč, dr. Simon Podnar, dr. Samo Vesel, dr. Andrej Vranič in Krištof Zevnik


Na vprašalnik je odgovorilo devet političnih strank (DOM, Resni.ca, Gibanje Svoboda, Naša Dežela, Naša prihodnost in dobra država, NSi, Povežimo Slovenijo, SDS in SNS), dve stranki sta poslali sporočilo z nejasnimi odgovori (Levica in SAB). Nanje pa niso odgovorili v DeSUS, LMŠ, Nestrankarski ljudski listi, Gibanja zdrava družba, Piratski stranki, SD, Vesni, in ZA Ljudstvo Slovenije.

Vse stranke so povprašali, ali so zadovoljne z obstoječim sistemom in si želijo njegove ohranitve in krepitve, ali pa si želijo vzpostaviti moderen javni zdravstveni sistem po vzoru zahodnih evropskih držav. Od političnih strank so želeli tudi stališče glede krepitve obstoječih zdravstvenih institucij v državi, ali za javno zdravstvo v središču katerega je bolnik, kateremu sistem nudi dostopno, pravočasno in kvalitetno zdravljenje.

Tako so bila vprašanja namenjena tudi seznanitvi volivcev glede vključitve vseh razpoložljivih izvajalcev zdravstvenih storitev v javno zdravstvo, pa glede odprave monopola ZZZS, če se lahko zasebniki prijavijo na razpis za financiranje javnih zdravstvenih storitev ter tudi, če se strinjajo, da zdravniki in zdravstveni delavci nagrajeni na obseg in kakovost dela.

Kako so stranke odgovarjale?



7 strank je po mnenju Zdravstvo.si odgovorilo definirano na vprašanja, Levica in SAB pa nedefinirano. Tako smo se v začetku posvetili tistim sedmim, ki so eksplicitno odgovorile na vprašanja. 

Strinjanje med vsemi strankami lahko zasledimo v velikem delu odgovorov. Tako se stranke popolnoma strinjajo pri odgovorih, da mora biti plačilo za isto zdravstveno storitev enako pri vseh, ki se financirajo iz prispevkov za obvezno in dopolnilno zavarovanje. Prav tako je zaznati konsenz vseh sedmih strank pri pozitivnem odgovoru na vprašanje, ali morajo biti zdravniki in zdravstveni delavci nagrajeni glede na obseg in kakovost opravljenega dela.

Levica, Gibanje Svoboda in SAB še naprej z monopolom ZZZS in proti reševanju čakalnih vrst tudi z zasebniki


Sedem od devetih strank (SDS, NSi, Resni.ca, Naša Dežela, Povežimo Slovenijo, DOM)  je pozitivno odgovorilo tudi na ostala 4 vprašanja, v SNS so edini z “NE” odgovorili na vprašanje ali se lahko zasebniki prijavijo na razpis za financiranje zdravstvenih storitev in postanejo del javne mreže. Največkrat pa so z “NE” odgovorili v Gibanju Svoboda, kjer se ne strinjajo, da bi bolniki imeli pravico do povračila stroškov zdravljenja pri kateremkoli izvajalcu zdravstvenih storitev. Prav tako se ne strinjajo s tem, da se v javno zdravstvo po modelu zahodnih držav vključi vse razpoložljive izvajalce. Ne želijo pa si tudi odprave monopola ZZZS.

Iz zapisanega dopisa, ki so ju poslali iz SAB in Levice, je mogoče razbrati, da v SAB verjamejo, da je potrebno z vsemi razpoložljivimi kapacitetami skrajšati čakalne vrste, vendar po kaskadnem sistemu – najprej javni zavodi, koncesionarji in šele nato zasebniki. Obvezno zdravstveno zavarovanje mora ostati pri eni zavarovalnici in to državni – ZZZS. V SAB nasprotujejo tudi vsem posegom v javni zdravstveni sistem, ki bi ga dolgoročno lahko ošibili in pripeljali do njegove postopne privatizacije. 

Podobno je tudi pri Levici, kjer so prepričani, da ni prav, da javna in solidarno zbrana sredstva romajo v zasebne žepe. Menijo, da se morajo privatni izvajalci financirati privatno, javni denar pa naj prejmejo izvajalci, ki delo opravljajo neprofitno. Prav tako menijo, da je konkurenca na področju financiranja škodljiva in bi zmanjšala dostopnost do zdravstvenih storitev. Ter tudi, da je ZZZS racionalen, stroškovno učinkovit in v pogajalskem smislu v boljšem položaju do izvajalcev kot več zasebnih zavarovalnic. 

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30