Zdravniki na podlagi vprašalnika političnim strankam ugotovili, kdo si v zdravstvu želi sprememb in kdo statusa quo
POSLUŠAJ ČLANEK
Neodvisna skupina zdravnikov, združena na portalu zdravstvo.si, je s poslanim vprašalnikom političnim strankam, ki kandidirajo na letošnjih parlamentarnih volitvah, dala priložnost, da volivcem jasno in nedvoumno pokažejo kakšen je njihov odnos do zdravstvenega sistema.
Z odgovori na vseh 6 vprašanj se je odzvalo le 9 strank. Iz odgovorov pa je jasno, kar smo na Domovini že pisali, da si stranke leve politične sfere za slovensko zdravstvo želijo "statusa quo" za slovensko zdravstvo, medtem ko se desnosredinske stranke vsaj na papirju zavzemajo za spremembe zdravstvenega sistema.
Skupina zdravstvo.si je političnim strankam, ki bodo kandidirale na državnozborskih volitvah 2022, poslala ciljana vprašanja na temo javnega zdravstva. Vprašalnik so poslali 6. marca 2022, stranke pa so imele 25 dni časa za pripravo odgovorov.
Na vprašalnik je odgovorilo devet političnih strank (DOM, Resni.ca, Gibanje Svoboda, Naša Dežela, Naša prihodnost in dobra država, NSi, Povežimo Slovenijo, SDS in SNS), dve stranki sta poslali sporočilo z nejasnimi odgovori (Levica in SAB). Nanje pa niso odgovorili v DeSUS, LMŠ, Nestrankarski ljudski listi, Gibanja zdrava družba, Piratski stranki, SD, Vesni, in ZA Ljudstvo Slovenije.
Vse stranke so povprašali, ali so zadovoljne z obstoječim sistemom in si želijo njegove ohranitve in krepitve, ali pa si želijo vzpostaviti moderen javni zdravstveni sistem po vzoru zahodnih evropskih držav. Od političnih strank so želeli tudi stališče glede krepitve obstoječih zdravstvenih institucij v državi, ali za javno zdravstvo v središču katerega je bolnik, kateremu sistem nudi dostopno, pravočasno in kvalitetno zdravljenje.
Tako so bila vprašanja namenjena tudi seznanitvi volivcev glede vključitve vseh razpoložljivih izvajalcev zdravstvenih storitev v javno zdravstvo, pa glede odprave monopola ZZZS, če se lahko zasebniki prijavijo na razpis za financiranje javnih zdravstvenih storitev ter tudi, če se strinjajo, da zdravniki in zdravstveni delavci nagrajeni na obseg in kakovost dela.
Kako so stranke odgovarjale?
7 strank je po mnenju Zdravstvo.si odgovorilo definirano na vprašanja, Levica in SAB pa nedefinirano. Tako smo se v začetku posvetili tistim sedmim, ki so eksplicitno odgovorile na vprašanja.
Strinjanje med vsemi strankami lahko zasledimo v velikem delu odgovorov. Tako se stranke popolnoma strinjajo pri odgovorih, da mora biti plačilo za isto zdravstveno storitev enako pri vseh, ki se financirajo iz prispevkov za obvezno in dopolnilno zavarovanje. Prav tako je zaznati konsenz vseh sedmih strank pri pozitivnem odgovoru na vprašanje, ali morajo biti zdravniki in zdravstveni delavci nagrajeni glede na obseg in kakovost opravljenega dela.
Sedem od devetih strank (SDS, NSi, Resni.ca, Naša Dežela, Povežimo Slovenijo, DOM) je pozitivno odgovorilo tudi na ostala 4 vprašanja, v SNS so edini z “NE” odgovorili na vprašanje ali se lahko zasebniki prijavijo na razpis za financiranje zdravstvenih storitev in postanejo del javne mreže. Največkrat pa so z “NE” odgovorili v Gibanju Svoboda, kjer se ne strinjajo, da bi bolniki imeli pravico do povračila stroškov zdravljenja pri kateremkoli izvajalcu zdravstvenih storitev. Prav tako se ne strinjajo s tem, da se v javno zdravstvo po modelu zahodnih držav vključi vse razpoložljive izvajalce. Ne želijo pa si tudi odprave monopola ZZZS.
Iz zapisanega dopisa, ki so ju poslali iz SAB in Levice, je mogoče razbrati, da v SAB verjamejo, da je potrebno z vsemi razpoložljivimi kapacitetami skrajšati čakalne vrste, vendar po kaskadnem sistemu – najprej javni zavodi, koncesionarji in šele nato zasebniki. Obvezno zdravstveno zavarovanje mora ostati pri eni zavarovalnici in to državni – ZZZS. V SAB nasprotujejo tudi vsem posegom v javni zdravstveni sistem, ki bi ga dolgoročno lahko ošibili in pripeljali do njegove postopne privatizacije.
Podobno je tudi pri Levici, kjer so prepričani, da ni prav, da javna in solidarno zbrana sredstva romajo v zasebne žepe. Menijo, da se morajo privatni izvajalci financirati privatno, javni denar pa naj prejmejo izvajalci, ki delo opravljajo neprofitno. Prav tako menijo, da je konkurenca na področju financiranja škodljiva in bi zmanjšala dostopnost do zdravstvenih storitev. Ter tudi, da je ZZZS racionalen, stroškovno učinkovit in v pogajalskem smislu v boljšem položaju do izvajalcev kot več zasebnih zavarovalnic.
Z odgovori na vseh 6 vprašanj se je odzvalo le 9 strank. Iz odgovorov pa je jasno, kar smo na Domovini že pisali, da si stranke leve politične sfere za slovensko zdravstvo želijo "statusa quo" za slovensko zdravstvo, medtem ko se desnosredinske stranke vsaj na papirju zavzemajo za spremembe zdravstvenega sistema.
Skupina zdravstvo.si je političnim strankam, ki bodo kandidirale na državnozborskih volitvah 2022, poslala ciljana vprašanja na temo javnega zdravstva. Vprašalnik so poslali 6. marca 2022, stranke pa so imele 25 dni časa za pripravo odgovorov.
Portal zdravstvo.si združuje ugledne zdravnike, doktorje in profesorje medicinske fakultete. Kot pišejo na svoji spletni strani, se zavzemajo za javno zdravstvo v korist bolnika.
Med njimi so mag. Matej Beltram, mag. Gorazd Kalan, Matija Kališnik, dr. Marko Noč, dr. Simon Podnar, dr. Samo Vesel, dr. Andrej Vranič in Krištof Zevnik
Med njimi so mag. Matej Beltram, mag. Gorazd Kalan, Matija Kališnik, dr. Marko Noč, dr. Simon Podnar, dr. Samo Vesel, dr. Andrej Vranič in Krištof Zevnik
Na vprašalnik je odgovorilo devet političnih strank (DOM, Resni.ca, Gibanje Svoboda, Naša Dežela, Naša prihodnost in dobra država, NSi, Povežimo Slovenijo, SDS in SNS), dve stranki sta poslali sporočilo z nejasnimi odgovori (Levica in SAB). Nanje pa niso odgovorili v DeSUS, LMŠ, Nestrankarski ljudski listi, Gibanja zdrava družba, Piratski stranki, SD, Vesni, in ZA Ljudstvo Slovenije.
Vse stranke so povprašali, ali so zadovoljne z obstoječim sistemom in si želijo njegove ohranitve in krepitve, ali pa si želijo vzpostaviti moderen javni zdravstveni sistem po vzoru zahodnih evropskih držav. Od političnih strank so želeli tudi stališče glede krepitve obstoječih zdravstvenih institucij v državi, ali za javno zdravstvo v središču katerega je bolnik, kateremu sistem nudi dostopno, pravočasno in kvalitetno zdravljenje.
Tako so bila vprašanja namenjena tudi seznanitvi volivcev glede vključitve vseh razpoložljivih izvajalcev zdravstvenih storitev v javno zdravstvo, pa glede odprave monopola ZZZS, če se lahko zasebniki prijavijo na razpis za financiranje javnih zdravstvenih storitev ter tudi, če se strinjajo, da zdravniki in zdravstveni delavci nagrajeni na obseg in kakovost dela.
Kako so stranke odgovarjale?
7 strank je po mnenju Zdravstvo.si odgovorilo definirano na vprašanja, Levica in SAB pa nedefinirano. Tako smo se v začetku posvetili tistim sedmim, ki so eksplicitno odgovorile na vprašanja.
Strinjanje med vsemi strankami lahko zasledimo v velikem delu odgovorov. Tako se stranke popolnoma strinjajo pri odgovorih, da mora biti plačilo za isto zdravstveno storitev enako pri vseh, ki se financirajo iz prispevkov za obvezno in dopolnilno zavarovanje. Prav tako je zaznati konsenz vseh sedmih strank pri pozitivnem odgovoru na vprašanje, ali morajo biti zdravniki in zdravstveni delavci nagrajeni glede na obseg in kakovost opravljenega dela.
Levica, Gibanje Svoboda in SAB še naprej z monopolom ZZZS in proti reševanju čakalnih vrst tudi z zasebniki
Sedem od devetih strank (SDS, NSi, Resni.ca, Naša Dežela, Povežimo Slovenijo, DOM) je pozitivno odgovorilo tudi na ostala 4 vprašanja, v SNS so edini z “NE” odgovorili na vprašanje ali se lahko zasebniki prijavijo na razpis za financiranje zdravstvenih storitev in postanejo del javne mreže. Največkrat pa so z “NE” odgovorili v Gibanju Svoboda, kjer se ne strinjajo, da bi bolniki imeli pravico do povračila stroškov zdravljenja pri kateremkoli izvajalcu zdravstvenih storitev. Prav tako se ne strinjajo s tem, da se v javno zdravstvo po modelu zahodnih držav vključi vse razpoložljive izvajalce. Ne želijo pa si tudi odprave monopola ZZZS.
Iz zapisanega dopisa, ki so ju poslali iz SAB in Levice, je mogoče razbrati, da v SAB verjamejo, da je potrebno z vsemi razpoložljivimi kapacitetami skrajšati čakalne vrste, vendar po kaskadnem sistemu – najprej javni zavodi, koncesionarji in šele nato zasebniki. Obvezno zdravstveno zavarovanje mora ostati pri eni zavarovalnici in to državni – ZZZS. V SAB nasprotujejo tudi vsem posegom v javni zdravstveni sistem, ki bi ga dolgoročno lahko ošibili in pripeljali do njegove postopne privatizacije.
Podobno je tudi pri Levici, kjer so prepričani, da ni prav, da javna in solidarno zbrana sredstva romajo v zasebne žepe. Menijo, da se morajo privatni izvajalci financirati privatno, javni denar pa naj prejmejo izvajalci, ki delo opravljajo neprofitno. Prav tako menijo, da je konkurenca na področju financiranja škodljiva in bi zmanjšala dostopnost do zdravstvenih storitev. Ter tudi, da je ZZZS racionalen, stroškovno učinkovit in v pogajalskem smislu v boljšem položaju do izvajalcev kot več zasebnih zavarovalnic.
Povezani članki
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
28
Predstavitev knjige Materinska knjižica
18:00 - 20:00
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
Video objave
Odmev tedna: Zbiranje lastovk za prihod pomladi
22. 3. 2024 ob 20:31
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
7 komentarjev
slovenc sm
Tako bi morali novinarji povsod na soočenjih spraševati politike. Za nas ljudi je pomembno, kako bodo reševali težave in konkretno vodili vlado. Puhlice in ideologije nas ne zanimajo. Zame je jasno, da so sedanje stranke vladne koalicije edini resen garant za napredek naše države. Ostali naj pa začnejo delat.
Moj glas gre eni izmed sedanjih vladnih strank SDS, NSI, Povežimo Slovenijo.
Mitja
všeč mi je sistem, ki je na nek način podoben volitvam. Tudi volivec je na glasovnici za ali proti. Torej "nedefiniranci" odpadejo iz štetja tako kot prečrtane glasovnice. Svoboda je smešna, saj bi rada povedano po domače "stisnila in prdnila hkrati", kar pa se seveda ne da.
Z g. Janezom Kepic se ne strinjam ni plača edino in zveličavno merilo. Če bi to bilo, bi vsi delali v Švici ali .. Prepričan sem da je prvo merilo delovno vzdušje in medsebojni odnosi. Te pa (vsaj upam tako) lahko zagotovi podjetniška pobuda, ko zdravnik ne bo razmišljal kako mu je hudo ampak kako pomagati bolniku. Saj veste: dober glas seže v deveto vas.
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
No, danes so sprejeli sklep o povišanju plač zdravnikom,
kar je pozitivno, saj bo več OK zdravnikov ostalo v Sloveniji. L.r. Janez KK
Ljubljana
Mislim da je jasno katera opcija je dobra za drzavljane, ne samo glede zdravstva. Kdor je recimo danes preletel vse aktivnosti PV in ministrov in ve kaj bere, ne more verjeti da se postavlja vprasanje.kdo bo vodil novo vlado in kdo bo v njej. Saj ta vlada je na vseh podrocjih dosegla velike izboljsave ! Ob vsem rusenju in kljUB ustavnemu sodiscu, ki je toliko ustavno kot trditev da pri cedeviti olimpiji igrajo sami Ljubljancani !!
rasputin
Ko bodo prišli newcomerji na oblastne pozicije, bodo za en VIP pregled v UKC Ljubljana hitro pozabili na vse predvolilne obljube.
Neva
Zanimivo, da Gibanje svoboda ne želi, da bi si ljudje svobodno izbirali zdravnike, ker bi jim zavarovalnica krila stroške pri kateremkoli, ampak želi še naprej, da si premožnejši lahko privoščijo več in prej na samoplačniški način. Svoboda pa taka!
In vprašanje za LEVICO? Kako pa vi vidite v tej povezavi vaše zavzemanje za ENAKOST?
Friderik
Se pravi svobodnjaki so najbolj konservativni. Nobenih sprememb pravijo. Nič ne funkcionira, a je tako najbolje , so prepričani. Probleme bodo rešili tako, da ne bodo nič spremenili. Bistro, ni kaj!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.