Zdravniki odhajajo - za višjo plačo in bolj normalnimi delovnimi pogoji
POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Trgu gradbeništva se približuje trg zdravstva. Slovenski zdravniki obupani, besni, naveličani, žalostni in razočarani odhajajo, večinoma v tujino. Ne gre jim zameriti. Za tuje zdravnike pa nismo zanimivi.
Na nedavnem kongresu slovenskih zdravnikov, ki delujejo doma in v tujini, so ti znova opozorili na nujnost sprememb, da slovenski zdravniki ne bi več odhajali v tujino. "To bo mogoče šele, ko bo politika uredila zdravstveni sistem, denimo po vzoru Avstrije ali Švice," je dejal predsednik kongresa Boris Pleskovič. A kaže, da tako ne bo še dolgo.
Po slovenskih zdravnikih se množično pljuva. So namreč med redkimi, ki so pred sesutjem vlade izposlovali dvig plač in so tako med najbolj plačanimi javnimi uslužbenci. V povprečju se je v zadnjih dveh letih masa bruto plač zdravnikov povečala za dobrih 15, za zobozdravnike pa za dobrih 12 odstotkov. Za povrh, očitajo zdravnikom, se niso skrajšale čakalne dobe, nasprotno – še daljše so.
Nihče se ne ukvarja z dejstvom, da zdravnike le s težavo še ohranjamo doma, kjer delajo v obupnih razmerah, preobremenjeni, premalo jih je. Samo na to pogosto opozarajajo. Pri plačah sploh ne kaže zgubljati časa – glede na razvita evropska gospodarstva so močno te prenizke. Le redko postanemo pri tej problematiki, tako nas komaj predramijo odhodi vrhunskih srčnih kirurgov.
Šolanje enega zdravnika specialista stane okrog 200 tisoč evrov, po njem pa jih mnogo - več deset letno in vse več - odide v Avstrijo, Švico, Veliko Britanijo in Skandinavske dežele. Ne odhajajo pa le zdravniki začetniki, temveč tudi starejši, priznani zdravniki, razočarani nad razmerami v slovenskem zdravstvu, poleg tega pa prisiljeni delati hitro in nekvalitetno ter za nizko plačilo. Veliko znajo povedti tudi o rigidnosti slovenskega zdravstva, o novostih, ki se jih pri nas ne da uvesti, o normalnejših pogojih dela drugod ... pri nas ostajajo le glas vpijočega v puščavi.
V Sloveniji je osnovna bruto plača zdravnika v javnem sektorju od 2.422 do 3.537 evrov mesečno. Neto dobi zdravnik začetnik tako od 1.300 do 1.600 evrov mesečno, zdravnik z desetimi leti izkušenj pa od 1.500 do 1.900 evrov osnovne mesečne plače.
Čeprav plača v tujini varira glede na ustanovo, v kateri je zdravnik zaposlen, izkušnje in druge dejavnike, so zaslužki neprimerno višji kot doma. V Nemčiji zdravnik začetnik dobi okrog 4000 evrov. Izkušen zdravnik navadno prejme plačo višjo od 6000 evrov.
V spodnji tabeli so povprečne letne bruto plače uveljavljenih zdravnikov v Nemčiji:
Zaradi staranja prebivalstva v Evropi vse bolj primanjkuje medicinskega kadra. Samo Nemčija naj bi do leta 2030 potrebovala približno milijon dodatnih zdravstvenih delavcev, od tega približno 150 tisoč zdravnikov.
Pri nas jih že leta iščejo vse bolj aktivno. Tako v okviru UKC Ljubljana kot na zdravniški zbornici so organizirali predavanja o tem, kako priti do zaposlitve kjerkoli v Evropi. Zdravnike pa vabijo tudi osebno, s ponudabami odličnih zaposlitev, stanovanj, avtomobilov in pomoči za vso zdravnikovo družino.
Trgu gradbeništva se približuje trg zdravstva. Slovenski zdravniki obupani, besni, naveličani, žalostni in razočarani odhajajo, večinoma v tujino. Ne gre jim zameriti. Za tuje zdravnike pa nismo zanimivi.
Na nedavnem kongresu slovenskih zdravnikov, ki delujejo doma in v tujini, so ti znova opozorili na nujnost sprememb, da slovenski zdravniki ne bi več odhajali v tujino. "To bo mogoče šele, ko bo politika uredila zdravstveni sistem, denimo po vzoru Avstrije ali Švice," je dejal predsednik kongresa Boris Pleskovič. A kaže, da tako ne bo še dolgo.
Zasužkar?
Po slovenskih zdravnikih se množično pljuva. So namreč med redkimi, ki so pred sesutjem vlade izposlovali dvig plač in so tako med najbolj plačanimi javnimi uslužbenci. V povprečju se je v zadnjih dveh letih masa bruto plač zdravnikov povečala za dobrih 15, za zobozdravnike pa za dobrih 12 odstotkov. Za povrh, očitajo zdravnikom, se niso skrajšale čakalne dobe, nasprotno – še daljše so.
Nihče se ne ukvarja z dejstvom, da zdravnike le s težavo še ohranjamo doma, kjer delajo v obupnih razmerah, preobremenjeni, premalo jih je. Samo na to pogosto opozarajajo. Pri plačah sploh ne kaže zgubljati časa – glede na razvita evropska gospodarstva so močno te prenizke. Le redko postanemo pri tej problematiki, tako nas komaj predramijo odhodi vrhunskih srčnih kirurgov.
Milijone evrov investicij gre v tujino
Šolanje enega zdravnika specialista stane okrog 200 tisoč evrov, po njem pa jih mnogo - več deset letno in vse več - odide v Avstrijo, Švico, Veliko Britanijo in Skandinavske dežele. Ne odhajajo pa le zdravniki začetniki, temveč tudi starejši, priznani zdravniki, razočarani nad razmerami v slovenskem zdravstvu, poleg tega pa prisiljeni delati hitro in nekvalitetno ter za nizko plačilo. Veliko znajo povedti tudi o rigidnosti slovenskega zdravstva, o novostih, ki se jih pri nas ne da uvesti, o normalnejših pogojih dela drugod ... pri nas ostajajo le glas vpijočega v puščavi.
V Sloveniji je osnovna bruto plača zdravnika v javnem sektorju od 2.422 do 3.537 evrov mesečno. Neto dobi zdravnik začetnik tako od 1.300 do 1.600 evrov mesečno, zdravnik z desetimi leti izkušenj pa od 1.500 do 1.900 evrov osnovne mesečne plače.
V tujini so 3-5-krat bolje plačani
Čeprav plača v tujini varira glede na ustanovo, v kateri je zdravnik zaposlen, izkušnje in druge dejavnike, so zaslužki neprimerno višji kot doma. V Nemčiji zdravnik začetnik dobi okrog 4000 evrov. Izkušen zdravnik navadno prejme plačo višjo od 6000 evrov.
V spodnji tabeli so povprečne letne bruto plače uveljavljenih zdravnikov v Nemčiji:
Splošna medicina | 167.000 evrov |
Anesteziologija | 182.000 evrov |
Oftalmologija | 256.000 evrov |
Kirurgija | 209.000 evrov |
Dermatologija | 225.000 evrov |
Ginekologija | 173.000 evrov |
Otorinolaringologija | 183.000 evrov |
Notranja medicina | 206.000 evrov |
Pediatrija | 166.000 evrov |
Nevrologija / psihiatrija | 161.000 evrov |
Ortopedija | 214.000 evrov |
Psihosomatična medicina | 182.000 evrov |
Psihoterapija | 66.000 evrov |
Radiologijo | 373.000 evrov |
Urologija | 210.000 evrov |
Zobozdravstvo | 214.000 evrov |
Lov na kadre
Zaradi staranja prebivalstva v Evropi vse bolj primanjkuje medicinskega kadra. Samo Nemčija naj bi do leta 2030 potrebovala približno milijon dodatnih zdravstvenih delavcev, od tega približno 150 tisoč zdravnikov.
Pri nas jih že leta iščejo vse bolj aktivno. Tako v okviru UKC Ljubljana kot na zdravniški zbornici so organizirali predavanja o tem, kako priti do zaposlitve kjerkoli v Evropi. Zdravnike pa vabijo tudi osebno, s ponudabami odličnih zaposlitev, stanovanj, avtomobilov in pomoči za vso zdravnikovo družino.
Stvar je RESNA. Za DOMOVINO gre!
Vztrajamo. Zbrana sredstva nam ne omogočajo, da bi Domovino še brali čez leto dni. Cilj donacijske akcije smo znižali z 31.000 na 25.000 EUR. To je tisti minimum, ki ga želimo zbrati do konca junija, da lahko rečemo - gremo naprej. Kljub zategovanju pasu in času, ki ga bomo še morali nameniti zbiranju financ za delovanje.
Izredno branost je dosegla Domovina v letošnji predvolilni kampanji. To je dokaz, da je naš glas v slovenskem prostoru še kako potreben.
Vztrajamo. Zbrana sredstva nam ne omogočajo, da bi Domovino še brali čez leto dni. Cilj donacijske akcije smo znižali z 31.000 na 25.000 EUR. To je tisti minimum, ki ga želimo zbrati do konca junija, da lahko rečemo - gremo naprej. Kljub zategovanju pasu in času, ki ga bomo še morali nameniti zbiranju financ za delovanje.
Izredno branost je dosegla Domovina v letošnji predvolilni kampanji. To je dokaz, da je naš glas v slovenskem prostoru še kako potreben.
Hvala vsem, ki ste že donirali. Če še oklevate, pa pomislite: "Kako bi bilo, če med spletnimi stranmi, ki jih berem, ne bi bilo Domovine?" Če čutite klic, da bi podprli Domovino, z zneskom, ki ga zmorete, ne oklevajte. Donirajte zdaj in s svojim darom tako spodbudite tudi druge!
Zadnje objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
2 komentarja
NežaBeni
Ja no, razmerje 3-5 je tudi pri življenjskih stroških (šolanje, varstvo otrok, zdr. zavarovanje, nastanitev itd.). Poleg tega službe v tujini ne čakajo kar vse po vrsti, pač pa tiste, ki imajo kaj pokazati.
Tone
Ker sem ravno iz gradbene panoge. V Nemčiji ima nekvalificiran delavec ob 170urah čez 2000€ plače pri nas 800€ z nadurami 1000€, dela se pri nas več. Mladi nimajo znanja hočejo plače naših vkv zidarjev ki so z nadurami tudi do 1800€, imajo prav samo ni investitorjev da bi to plačali plače bodo šle nedvomno gor ker ni kadra da bi delal...
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.