Zdravniki ne sodelujejo, otroci umirajo. Šefi bi morali oditi, ne glede na politično zaledje

Milena Miklavčič
7

Ko sem prvič prebrala žalostno zgodbo o dečku, ki je konec lanskega poletja umrl v UKC, star komaj štirinajst let, me je stisnilo pri srcu. Ne le kot Človeka, tudi kot mamo in kot babico.

Pred očmi so se mi v počasnem filmu odvrteli prizori, ko sem pogosto tudi sama pod ”zelo nujno” iskala zdravniško pomoč za svoje otroke. Še danes ne vem, zakaj sem nekoč slišano diagnozo povsem nagonsko in za vsak primer preverila še pri drugem zdravniku. Kdo ve, (bil je meningitis), kaj bi se zgodilo, če je ne bi…

Od takrat naprej me je bolezni zmeraj strah. Brezpogojno zaupanje pa ostaja krhko in občutljivo. Sila težko ga je ohranjati, verjemite.

Ni hujšega za prestrašenega pacienta ali za njegove svojce, kot doživeti, da te tisti, h kateremu si se zatekel po pomoč, jemljejo zviška, oholo, naveličano, z levo roko. Solze mi tečejo po licu, ko poslušam, kako si odgovorni smrti in zdravniške napake podajajo brez čustev, zgolj statistično – kot vroč kostanj.

Potem ko so strokovnemu direktorju Pediatrične klinike v Ljubljani Rajku Kendi prvič vročili razrešitev s položaja in so v javnost počasi začele curljati podrobnosti o nepravilnostih na kardiologiji za najmlajše, se mi je oddahnilo.

”Morda pa bodo našli toliko moči in poguma, da bodo na oddelku naredili red. Da bodo imeli potem mali bolniki takšno strokovno oskrbo, kot si jo zaslužijo,” sem si mislila.

A se to, žal, ni zgodilo. V medijih je celo zavladalo nekakšno zatišje pred viharjem. Iz UKC pa so se vseeno začele širiti različne zgodbe, povezane s smrtmi malih srčnih bolnikov. O medsebojnih odnosih med zdravniki so krožile prave grozljivke. Če je samo tisočinka od slišanega resnična, se nas Bog usmili.

Riba zmeraj smrdi pri glavi in karkoli se je na oddelku dogajalo, bi moral Šef nemudoma- ampak res- nemudoma poseči vmes.

Zdravniško kuhanje zamer

Verjamem znanki, ki dela v UKC kot medicinska sestra, da je zdravnike težko razumeti. ”Če se spreta dve bejbi po treh pivih, si zmečeta v obraz, lahko tudi na zelo vulgaren način, kar drugi gre, morda si celo skočita v lase, a potem se kmalu umirita in pozabita na razprtije,” razlaga.

Med zdravniki je, kot kaže, drugače. Oni zamere pestujejo v sebi, s sodelavci, ki jih morebiti sovražijo in prezirajo, pa morajo kljub temu dneve, tedne in leta sobivati in sodelovati. In se – osebnim zameram navkljub- tudi pogovarjati.

”Bojim se, da nekateri tega niso bili zmožni,” z obžalovanjem nadaljuje znanka, ko še dodaja, da ne more povedati, kako zelo ji je hudo, da so se kopja lomila na nedolžnih bolnikih, ki so prevečkrat potegnili kratko. One – sestre so naredile vse, da se kaj takšnega ne bi dogajalo.

Ko sem te dni v medijih poslušala branjevska barantanja in razlaganja o tem, kdo od zdravnikov na kardiologiji za najmlajše je bolj kriv in kdo malo manj, me je bilo ponovno do vrh glave sram.

Zgrozila sem se, saj nisem mogla verjeti, s kakšno lahkoto se je opletalo s številkami. Je v tej nedorasli kloaki umrlo ”samo” 22 malih bolnikov ali morda celo še enkrat toliko?!

Prekleta statistika!

Stiskala sem pesti od ogorčenja, ko sem slišala, kako se je zavijalo besede o malomarnosti, o pišmeuhovskemu odnosu do enega najbolj svetih poklicev, kar jih poznam, v celofan.

Zakaj odgovorni ne znate reči bobu- bob?!

Pacienti želimo, da zdravniki sodelujete!

Verjemite, nas, ki bomo morda že jutri potrkali na vrata UKC-ja, čisto nič ne briga objektivna in subjektivna odgovornost! Želimo le, da zdravniki sodelujete, se posvetujete, nam pomagate in naredite vse, da ozdravimo. Kdor tega ni zmožen- naj gre!

Riba zmeraj smrdi pri glavi in karkoli se je na oddelku dogajalo, bi moral Šef nemudoma- ampak res- nemudoma poseči vmes.

Briga me, če je kdo od vpletenih politično tako zelo mogočen, da se vsem tresejo hlače pred njim. Veste, ko gre za naše otroke, se nima nihče pravice norčevati iz njihovih življenj!

Otroke bi morali zdraviti le najboljši, predvsem pa tisti, ki imajo veliko znanja, srčne kulture, empatije, tisti, ki jim je mar!

Prepričan sem, da je med zdravniki vedno kako gnilo jajce. Težava danes je, da vse več zdravnikov ni sposobnih priznati svojih napak, jih analizirati in se truditi, da jih ne bi ponovili,” pa je ob odkritju najmanj 22 primerov neprimernega zdravljenja otrok enega zdravnika na UKC Ljubljana, za Siol povedal radiolog Gregor Šavli.

Kako strašno in brezizhodno zvenijo njegove besede!

7 KOMENTARJI

  1. Problem je samo v tem, da sistem ne deluje. Sistem bi moral takšne stvari urediti, pa jih ne. je pa to rak rana naše celotne družbe. saj tudi sodstvo ne deluje, pa javne službe, pa vlada, …. Ljudje, ki so na oblasti ali na odgovornih položajih, so največkrat otroci ali učenci prejšnjega sistema. V enopartijski družbi to funkcionira, ker imaš monopol in medije pod nadzorom. V demokraciji pa pride na plan vsa beda tega sistema.

  2. Ena najhujših stvari, ki se ti lahko zgodi v življenju, je smrt otroka. Pred sto in več leti so majhni otroci množično umirali že kot dojenčki. Umrli so lahko že zaradi pljučnice, angine ali krvave driske. Časi so se spremenili, sedaj so smrti otrok redkost. In morda nas prav zato še bolj pretresejo.
    Verjamem, da so nekateri zdravniki tudi oholi in arogantni, toda mislim, da je večina zdravnikov zelo dobrih. Še za starega človeka se zelo potrudijo, kaj šele za otroka, ki ima še vse življenje pred seboj. Toda žal so primeri, ko je tudi medicina nemočna in otroci umrejo. Nepopisna bolečina za starše!
    Vsak primer je drugačen. Ne moremo kar vsevprek trditi, da gre za malomarnost zdravnikov. Morda je stvar slabe organizacije in razdelitve delovnih nalog in nadomeščanja zdravnikov. To je tisto, kar bi morali v sistemu popraviti.

  3. Plačanci z liste sds.a morajo non stop ustvarjati zmedo in kaos med slovenci.le v nepredvidljivih in stresnih časih lahko sds zmaga.To je velika želja samooklicanega šefa združbe sds.Domovina mu je v veliko pomoč.

  4. lele 14. junija 2017 ob 20:29

    Plačanci z liste sds.a morajo non stop ustvarjati zmedo in kaos med slovenci.le v nepredvidljivih in stresnih časih lahko sds zmaga.To je velika želja samooklicanega šefa združbe sds.Domovina mu je v veliko pomoč.
    ***************************************************************
    KAKŠEN KAOS?

    O zdravstvu tokrat zelo kritično govorijo v vseh medijih, tudi na RTV, POP, A kanalu. So tudi oni plačanci SDS?

  5. S takim kaotičnim emocialno-intuitivnim pisanjem kot ga demonstrira avtorica, kadar se loteva zdravstva in zdravnikov in to ni redko, seveda ni storjenega popolnoma nič dobrega. Že to, da domnevnih 22 pacientov na ljubljanski pediatriji, ki jim je bila menda postavljena napačna diagnoza ( postavljanje diagnoz je sicer proces, pogosto vse prej kot strokovno lahka naloga, do katere je lahko tudi ob najboljšem znanju dolga pot, tudi preko domnevnih diagnoz, delovnih diagnoz, ki so kasneje demantirane) razglasi kar, da so zaradi te “nedorasle kloake” umrli, skoraj ne potrebuje dodatnega komentarja. Napačna diagnoza pač ni isto kot smrt pacienta. Tudi smrt pacienta, pa čeprav otroka, ne pomeni nujno napake in krivde tistega, ki je zdravil.

    A je res preveč pričakovati odgovoren odnos nekoga, ki piše članek, da piše resnico, da pozna stvari, o katerih piše in da ne širi po nepotrebnem paranoje in množične histerije, najmanj tam, kjer gre za zdravje otrok?

    Če avtorica ni edina, ki v medijih napihuje zgodbe, je to od odgovornosti ne odvezuje. Mimogrede- nikoli v zgodovini ni bila V Sloveniji smrtnost otrok s prirojenimi srčnimi napakami in drugimi kardiološkimi problemi tako nizka kot je danes. Čeprav slovenski mediji ustvarjajo prav nasproten vtis.

    Zdaj se pa lahko odločimo, ali nam je važna medijska “resnica”. Ali pa objektivna resnica. Kar ne pomeni, da ni problemov na pediatrični kardiologiji in kardiokirurgiji. Niso pa takšne vrste in tako veliki, kot se javno ustvarja vtis. Očitno je, da direktor pediatrije, za kardiološki oddelek pristojen ( čeprav ustreznih kardioloških znanj) nosi vsaj objektivno odgovornost za težave. Problem je, ker je preveč sebe poln človek, toliko bolj, ker ima politično zaslombo v vladajoči levici. Glede strokovnosti izkušenih kardiologov na omenjenem oddelku pa ni nobenih upravičenj, da bi se tako poceni javno širilo nezaupanje.

  6. Sicer pa s svojim kratkim komentarjem tale mlada dama mnogo bolje zadane razmere in kar bi bilo res potrebno v dobro vseh:

    Urška Bačovnik Janša, zdravnica

    Prva naj odide ministrica. Brez minute izkušenj v zdravstvu najbolj odgovorna za zmedo, vedno težje razmere za bolnike in vse zaposlene…

    twitter

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime