Zdravniki bodo plačani bolje, Štruklju gre to v nos

Blaž Čermelj
POSLUŠAJ ČLANEK
Današnje dogajanje v parlamentu je močno zaznamoval prepir na odboru za finance, kjer je bilo iz parlamentarne razprave zaznati, da je več amandmajev koalicije v nasprotju z mnenjem zakonodajno-pravne službe.

Pri tem se je predsedujoči odboru Robert Polnar odločil, da takšnih dopolnil ne bo zavrnil. S tem se je odprla pot, da se v PKP 10 naposled odpre pot do višjih zdravniških plač, za kar so si slovenski zdravniki in zobozdravniki v zadnjem obdobju močno prizadevali. Tako bi po novem lahko dosegli tudi 63. plačni razred.

Opozicija in sindikati predlogu nasprotujejo zlasti zato, ker bi lahko porušil enotni plačni sistem v javnem sektorju. Iz njega si še zlasti želijo prav zdravniki. Poslanci KUL strank so zato sejo odbora celo obstruirali.

Predlog zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic epidemije covida-19 med drugim predvideva tudi pomoč upokojencem s pokojninami do 714 evrov, kmetom brez pokojnin, invalidom in vojnim veteranom v obliki  solidarnostnih dodatkov v višini od 130 pa vse do 300 evrov. Le te naj bi upravičenci prejeli do 31. decembra.

Prav tako naj bi bili dodatkov deležni tudi pripadniki sil zaščite in reševanja ter dijaki in študenti, ki pomagajo pri oskrbi bolnikov v bolnišnicah in drugih socialno-varstvenih ustanovah. Ti naj bi znašali od 25 do 30 evrov na dan.

Zakon podaljšuje tudi veljavnost turističnih bonov, ki bodo lahko uporabljeni vse do konca junija prihodnje leto. Poleg tega omogoča tudi dajanje likvidnostnih posojil podjetjem s strani Slovenskega podjetniškega sklada.

S sprejemanjem zakona na odboru se je mudilo zlasti zato, ker je glasovanje o njem v DZ predvideno že v ponedeljek.

Za največ razburjenja pred ponedeljkovo sejo pa bo najverjetneje poskrbel tisti člen, ki posega v sistem plač v javnem sektorju.

Dvig plačnega stropa za zdravnike


Sprejema koalicijskega dopolnila, ki za obdobje do 31. decembra 2022 kot najvišji plačni razred za zdravnike in zobozdravnike določa 63. plačni razred, si ni mogoče razlagati drugače, kot da je vlada popustila zahtevam zdravniškega sindikata FIDES. Ta je v javnem pozivu z dne 21. 12. 2021 vlado in poslance pozval, naj sprejmejo takojšnje ukrepe za ohranitev javnega zdravstva. Pri tem pa po njihovem mnenju bližajoče se volitve in epidemija ne morejo biti izgovor za "dokončni razkroj javnega zdravstvenega sistema".


Ob tem dodajajo, da sta najlažji plen zasebnika "bolnik, ki ga ogroža dolga čakalna vrsta, ter preobremenjen in slabo plačan zdravnik".


Zaradi tega se zdravniki zavzemajo za izločitev iz enotnega sistema plač v javnem sektorju in "FIDES pozivajo, da uporabi vsa potrebna sindikalna sredstva, da se s plačno reformo začne takoj in zdaj".

Zdravniški sindikat previden


Po trenutnem plačnem sistemu lahko zdravniki dosežejo največ 57. plačni razred, kar pomeni 3.960 evrov bruto mesečne plače. Z njenim dvigom za šest plačnih razredov bi se jim ta dvignila skoraj za četrtino (za 24 %) na 5.011 evrov.

V 57. plačnem razredu je po podatkih ministrstva za zdravje trenutno malo manj kot 2.500 oziroma  36 odstotkov vseh slovenskih zdravnikov.

Po neuradnih podatkih si je sicer FIDES prizadeval za še nekoliko večji dvig. Zdravniške organizacije namreč izhajajo predpostavke, da bi morale biti najvišje zdravniške plače 3,5-kratnik povprečne plače v državi. Zdravniki si naj bi ob tem prizadevali tudi za izstop iz enotnega plačnega sistema v javnem sektorju, kar pa bi bilo za politiko sprejemljivo le, če bi o tem vprašanju obstajal nek širok družbeni konsenz.

Predlog za dvig najvišjih plač sicer ne rešuje problema tistih zdravnikov, ki imajo zelo nizke osnovne plače, zato nad predlogom med drugim niso zadovoljni v sindikatu Mladih zdravnikov, kjer menijo, da “predlog amandmaja v bistvu ne zagotavlja ničesar, razen možnosti preboja stropa, kar je za naše starejše kolege gotovo dobrodošlo".


Predlog bi lahko sprožil apetite tudi v drugih vejah javnega sektorja, kjer si želijo občutnejše rasti plač.

V Sloveniji najvišji funkcionarji države sodijo v 65. plačni razred. Le dva razreda nižje bi po novem bili tudi najbolje plačani zdravniki, ki pa s svojimi plačami skupaj z dodatki že sedaj presegajo plače predsednikov vlade, države in ustavnega sodišča.

Vladni predlog razburja sindikate


Zanimivo je, da je FIDES avtorstvo spornega člena v celoti pripisal vladi in da njene odločitve vsaj javno ne zagovarja. So se pa že odločno odzvali drugi sindikati javnega sektorja. Pogajalska skupina sindikatov javnega sektorja tako med drugim predlaga, da se odprava omejitev odpravi tudi za druge javne uslužbence in obvelja ne le začasno, temveč trajno.

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS) Branimir Štrukelj pa ob tem meni, da predlagani amandma pomeni neenako oziroma selektivno obravnavo, zaradi česar ne izključuje niti pritožbe na ustavno sodišče.

Že prejšnji teden je tako v intervjuju za portal N1 povedal: “Če bodo višje razrede oziroma plače dobili zdravniki, ki so najvišje uvrščeni v 57. plačni razred, bomo enako zahtevali tudi za enakovredno vrednotene univerzitetne profesorje in raziskovalce z doktoratom.”

KOMENTAR: Blaž Čermelj
Volilno leto povečuje apetite sindikatov
Le še vprašanje časa je bilo, kdaj bodo delavci javnega sektorja skušali izkoristiti predvolilno leto in se izpogajati za morebitne višje plače. Pri tem so v najboljšem položaju prav zdravniki, ki jih v Sloveniji močno primanjkuje. Prav tako jih močno primanjkuje tudi v Nemčiji in Skandinaviji, zato je njihov odhod v tujino povsem mogoča opcija. Vlada je tako v tem položaju pred težko nalogo, kako zadovoljiti njihove apetite, obenem pa ne povzročiti sesutja enotnega plačnega sistema oziroma prevelikega povečanja javne porabe. Pri tem pa takšnih bližnjic, kot jo je vlada sklenila ubrati pri zdravnikih, seveda ne bodo spregledali. Sodeč po dosedanjih odzivih se nam tako obeta pestro predvolilno dogajanje, v katerem bodo različni sindikati skušali iztržiti čim več za svoje člane. Krmarjenje med njihovimi zahtevami bo nedvomno zahtevno. Spomnimo, pred tremi leti je takšno dogajanje odneslo tudi Cerarjevo vlado, čeprav se je zdelo, da je zaključek njenega mandata le še formalnost.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
  • 19. 04. 2024
Odziv zdravniške stroke na vladne grožnje z globami in odvzemom licenc: zakone nam pišejo nepoznavalci, ministričina piarovska vojna odganja specializante "generacije Z"
  • 19. 04. 2024
Vrednost izboljšanega komuniciranja zdravstvene ministrice nas bo stala 50.000 evrov
  • 22. 03. 2024

Prihajajoči dogodki

Ogled koledarja