Zdravje Slovencev po regijah: Zaradi alkohola največ težav med Štajerci in Prekmurci

V Sloveniji vsako leto zaradi alkohola umre okrog 800 ljudi, celotni stroški posledic uživanja alkohola pa znašajo vsaj 235 milijonov evrov, kar je skoraj 3-krat toliko, kot poberemo iz trošarin. 

Največ bolezenskih in drugih težav zaradi alkohola je v vinorodnih okoliših Štajerske, manj pa je to problem v zahodnem delu Slovenije.

Na Domovini začenjamo serijo člankov, v katerih bomo poskušali strniti in analizirati podatke Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) o zdravju Slovencev po občinah oz. regijah za leto 2016 in 2017.

Danes se lotevamo tematike v Sloveniji zelo razširjenega uživanja alkohola in z njim povezanih zdravstvenih problemov.

Alkohol je najbolj razširjena in verjetno najstarejša droga, po kateri vsaj občasno poseže večina ljudi. V manjših količinah ima nekatere ugodne duševne učinke v smislu sprostitve in lažjih socialnih interakcij, ki s količino hitro preidejo v neprijetne posledice za psiho in telo, še posebej težke pa so posledice zasvojenosti z alkoholom, tako za posameznika kot družbo.

Dejstvo je, da je slovenska družba do alkohola in alkoholizma zelo tolerantna. V letu 2015 je prebivalec Slovenije, starejši od petnajst let, v povprečju spil 114,6 litrov piva, 44,5 l vina ter 2,2 l žganih pijač, s čimer smo deveti na svetu.

V NIJZ kritični zaradi slovenske tolerance do alkohola

"Pomembno je poudariti, da so pivske navade prebivalcev, odnos do alkohola in dostopnost do alkohola v Sloveniji problematični," ocenjujejo v NIJZ. Moti jih izrazito strpen odnos do pitja alkohola in opijanja v javnosti.

Po njihovih podatkih se v Sloveniji vsak dan v bolnišnici zaradi bolezni, ki jih lahko neposredno pripišemo alkoholu, zdravi 10 ljudi, na leto pa jih umre okoli 800. Zaradi posledic uživanja alkohola vsako leto v bolnišnico sprejmejo med 150 in 200 najstnikov.

Poleg tega na leto v prometnih nesrečah zaradi alkohola umre med 70 in 80 ljudi.

Dejanske posledice alkohola na zdravje ljudi pa so neprimerno večje in težko izmerljive, delno se skrivajo denimo v višjih obolevnostih zaradi raka prebavil, srčno-žilnih bolezni in duševnih motenj, katerih podatke bomo podrobneje analizirali v prihodnje.

NIJZ navaja izračun, da celotna vsota stroškov (zdravstvenih, gospodarskih, kriminalnih itd.) zaradi alkohola na leto znaša 235 mio €, medtem ko se v proračun nabere za borih 90 mio € trošarin.

Regionalna razporeditev obolevnosti zaradi alkohola

Če pogledamo Inštitutovo karto bolezni, pripisljivih neposredno alkoholu, je nekaj stvari precej očitnih. Vidna je splošna razlika med zahodno in vzhodno Slovenijo – v vzhodni so te bolezni pogostejše, čeprav razlika ni tako velika kot pri mnogih drugih vprašanjih.

Obolevnost je (nepresenetljivo) obratno-sorazmerna z razvitostjo občine in pa dostopnostjo krajev – v skoraj vseh mestnih občinah je denimo zelo nizka. Območja, ki se odrežejo najslabše, so Haloze, Prlekija, Prekmurje, Kozjansko in Bizeljsko, Mirenska dolina, torej vinorodni kraji, in pa Zasavje.

Kaj priporoča NIJZ?

NIJZ v spremljajočih besedilih opozarja, da je zdravstvena škoda zaradi alkohola preprečljiv pojav in da je pomembno prizadevati si za nižjo strpnost do (zlorabe) alkohola v družbi, podobno kot se je npr. v zadnjih desetletjih zmanjšala strpnost do vinjene vožnje.

Začne se že z dostopnostjo alkohola mladim, ki je v Slovenija gotovo (pre)velika in ki ima negativne vplive na telesno in duševno razvijajoče se mladostnike ter njihov bodoč alkoholni "zdravstveni karton" – Inštitut denimo v zadnjih letih beleži celo porast hospitalizacij med mladimi.