Zdravje Slovencev po regijah – največ smrti zaradi raka v odročnih krajih, kajenje pa pogosto v mestih

Primož Veselič
1

Kadilci umirajo mlajši – to ni floskula, ampak znanstveno potrjeno dejstvo, saj je življenjska doba kadilcev v povprečju krajša za več kot desetletje.

Obenem je zanimivo, da obolelost za rakom po slovenskih regijah ne sledi drugim zdravstvenim kazalcem, ki so praviloma slabši na manj razvitih območjih vzhodne Slovenije in obratno. Drugače pa velja za umrljivost za to zahrbtno boleznijo.

Na Domovini nadaljujemo tematiko zdravja Slovencev po regijah na podlagi podatkov NIJZ in tako danes obravnavamo pojavnost vseh vrst raka in (pogosto povezanega) kajenja.

Rak je splošno ime za skupino bolezni, katerim je skupna nepravilna in nenadzorovana rast celic, oz. pomeni maligne tumorje, ki se lahko širijo po telesu. V svetu je vsaka 6. smrt neposredna posledica raka, v Sloveniji in večini razvitega sveta pa je rak skupno na 2. mestu vzrokov umrljivosti, pri moških celo na prvem.

Hkrati pa je možno kar 30 – 50 % primerov raka preprečiti z zdravim življenjskim slogom – z abstinenco kajenja, redno telesno aktivnostjo, uravnoteženo prehrano, blažitvijo stresa itd. – in pa udeležbo v presejalnih programih. V Sloveniji so najpogostejše 4 vrste raka pljučni, rak dojk, debelega črevesa in kožni rak; vse to pa so najbolj preprečljivi raki.

Uspešnost zdravljenja je zelo odvisna od zgodnjega odkrivanja oz. osnovnega samoopazovanja, ki je povezano z ozaveščenostjo. Tako je pojavnost, še bolj pa uspešnost zdravljenja raka spet precej odvisna od razvitosti države ali območja.

Novi primeri raka po občinah; Vir: NIJZ
Novi primeri raka po občinah; Vir: NIJZ

Boj države proti raku

V zadnjem času so javnozdravstveni sistemi v razvitem svetu uvedli številne novosti. Slovensko zdravstvo temu dobro sledi in tudi pri nas so se vzpostavili novi programi – presejalni programi Dora (rak dojke), Zora (rak materničnega vratu), Svit (rak debelega črevesa) ter program cepljenja deklic proti HPV virusu, ki povzroča raka materničnega vratu.

NIJZ in drugi zdravstveni zavodi veliko vlagajo tudi v preventivne akcije ozaveščanja o dejavnikih tveganja in pomembnosti udeležbe v presejalnih programih, tudi z raznimi oglaševalskimi kampanjami. Med najpomembnejša prizadevanja v zadnjem času sodijo tudi spremembe tobačne zakonodaje ter akcije ozaveščanja mladih o škodljivosti kajenja.

Tobak – največji množični morilec

Kajenje je neposredno odgovorno za okoli 22 % smrti zaradi raka in okoli 90 % primerov pljučnega raka, manj znano pa je, da velike zdravstvene probleme povzroča tudi drugje – pri srčno-žilnih obolenjih, diabetesu, kroničnih boleznih dihal (bronhitis, KOPB), revmi itd.

Življenjska doba rednih kadilcev se v povprečju skrajša za 10 – 15 let. V zadnjem času se % odraslih, ki kadijo, ni bistveno spremenil, zmanjšalo pa se je število mladoletnih kadilcev in pa povprečno dnevno število pokajenih cigaret.

To javnozdravstveni strokovnjaki pripisujejo tudi zadnjim zakonskim spremembam, ki so se osredotočile predvsem na privlačnost cigaret za najstnike ter javno podobo kajenja.

Kljub temu pa se dajatve na tobak z zadnjimi spremembami bistveno ne zvišujejo, kar kaže predvsem na izjemno moč in vpliv tobačnega lobija. Tobačna industrija, ki je še v 60. denimo trdila, da kajenje nima sploh nikakršnega vpliva na zdravje, še danes s trošarinami in davki v proračun vplača nekajkrat manj denarja, kot so ocenjeni stroški za javno zdravstvo.

Umrljivost zaradi raka pljuč po občinah; Vir: NIJZ
Umrljivost zaradi raka pljuč po občinah; Vir: NIJZ

Rak in tobak po občinah in regijah

Če pogledamo regionalno razporeditev smrti zaradi pljučnega raka, ne moremo potegniti posebnih zaključkov oz. vidimo, da je kajenje enako razširjeno po vsej Sloveniji. Edino, kar lahko opazimo, je, da je umrljivost zaradi pljučnega raka v vseh mestnih občinah precej visoka oz. višja kot pri drugih kazalnikih – kajenje je torej nekoliko bolj razširjeno v urbanih področjih.

Več nam povedo druge karte pojavnosti raka. Inštitut hrani dvoje vrst podatkov: zabeležene nove primere raka in pa umrljivost zaradi (posameznih vrst) raka in zanimivo je, če karti primerjamo med seboj.

Pri karti novih primerov raka (gl. začetek članka) najprej vidimo, da ni drugače sicer vseprisotne razlike med zahodno in vzhodno Slovenijo. Opazno je veliko število primerov v osrednji Sloveniji, Zasavju in na Dolenjskem.

Umrljivost zaradi vseh vrst raka po občinah; Vir: NIJZ
Umrljivost zaradi vseh vrst raka po občinah; Vir: NIJZ

Precej drugače pa izgleda karta umrljivost zaradi raka oz. z drugimi besedami, kako dobro uspe zdravstvenem sistemu zdraviti rakava obolenja. Tu se spet pokažejo razlike v razvitosti – ljudje v bolj razvitih in dostopnejših krajih imajo ob diagnozi raka torej precej več možnosti za ozdravitev, tudi do 30 – 40 % (gl. legendo gornja slika).

Spet je najslabše v Prekmurju, Slovenskih goricah, Zasavju in na Koroškem, najboljše pa v osrednji Sloveniji in na obali. Kar se tiče Koroške in Zasavja, bi lahko vsaj del vzroka iskali tudi v industriji oz. onesnaženem okolju – rudarska industrija, TET, Lafarge Cement itd.

Umrljivost zaradi raka debelega črevesa in danke; Vir: NIJZ
Umrljivost zaradi raka debelega črevesa in danke; Vir: NIJZ

Precej jasno se kaže slabša situacija v manj razvitih občinah tudi pri umrljivosti zaradi raka debelega črevesja, ki v zadnjih letih narašča. Najnovejša dognanja kažejo, da je ta precej odvisen od vrste in kvalitete prehrane. Pred kratkim je tudi Svetovna zdravstevna organizacija objavila odmevno poročilo, kjer je suhomesnate izdelke uvrstila med 5 najpomembnejših kancerogenih dejavnikov in posebej opozorila na dimljene izdelke.

Skupaj za družino in domovino: podprite delovanje portala Domovina.je!

Na Domovini v maju poteka donacijska akcija, s katero zagotavljamo delovanje našega medija.

Če naš medij radi berete vas prosimo, če podprete naše delovanje, da bomo lahko izhajali še naprej.

Več o donacijski akciji preberite tukaj (klik), neposredno na donacijsko stran pa pridete s klikom na spodnji gumb

gumb-doniraj

1 komentar

  1. Lahko pišete kar hočete, ampak zdravje ti je dano ali ti ni dano.
    Poznam ogromno ljudi, ki so zboleli za rakom, pa niso bili niti predebeli, se niso prenažirali, so se veliko gibali, živeli dokaj zdravo, nikoli kadili, nikoli pili alkohola. Ga ni pravila!
    In po drugi strani so ljudje, ki leta in leta živijo kontra vsem pravilom, pa dočakajo visoko starost!
    Vsak človek je drugačen in vsak se tudi drugače odziva na stres in na življenjske udarce, nekatere zlomijo že najmlajše stvari, na drugih lahko drva cepiš.
    Moje mnenje je, da je boljše umreti nekaj let prej in tista leta živeti kvalitetno, kot pa životariti do ne vem kakšnega leta po bolnišnicah in domovih, kjer te kot žakelj cementa premetavajo iz postelje na posteljo in si popolnoma oropan človeškega dostojanstva.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime