Zdravje Slovencev po regijah – debelosti je malo v goratih krajih, veliko pa v Prekmurju in med otroci

Primož Veselič
1

    Prekomerna teža in z njo povezane zdravstvene težave se geografsko ujemajo s kazalci porabe alkohola in tudi razvitosti države – bolj kot gremo proti vzhodu, večja so tveganja.

    Danes se v sklopu člankov o zdravju Slovencev lotevamo tematike telesne dejavnosti / kondicije in povezane prekomerne teže oz. preddebelosti in debelosti.

    Glede bolezni so ponovno najbolj na udaru prebivalci Prekmurja, Prlekije in Kozjanskega. Nič kaj drugače pa ni s prekomerno težo otrok in mladine, ki postaja vse večji problem. 

    Prekomerna telesna teža je v razvitem svetu eden najpomembnejših dejavnikov tveganja, saj je neposredno povezana s številnimi kroničnimi nenalezljivi boleznimi, ki so na 1. mestu vzrokov smrti in prezgodnje umrljivosti (skoraj 80 %).

    Med te sodijo srčno-žilne bolezni (povišan krvni tlak, ateroskleroza oz. poapnitev žil, srčne in možganske kapi, srčna odpoved itd.), sladkorna bolezen oz. diabetes, rak, bolezni kostno-mišičnega sistema, kronične bolezni dihal in nekatere duševne bolezni.

    Debelost in javno zdravstvo

    Debelost torej pripomore k nastanku hipertenzije, ateroskleroze, kapi, diabetesa tipa II, raka prebavil in obtočil ter kostno-mišičnih bolezni. Bolj je prisotna pri socialno šibkejših in nižje izobraženih prebivalcih, kot posledica različnih prehranjevalnih navad med družbenimi sloji, pa tudi kvalitete dostopne hrane in dostopa do različnih telesnih aktivnosti.

    Inštitut v svojih publikacijah tako opozarja, da imajo zelo veliko vlogo pri tem družba in lokalne skupnosti. Začne se že z ozaveščanjem ljudi o pomenu telesne aktivnosti in zdravega življenjskega sloga (ozaveščenost sicer ponavadi narašča z izobrazbo), nadaljuje pa z ustvarjanjem zdravega bivalnega okolja.

    Tako je zelo pomembno, ali se v neki skupnosti ali občini nahaja dovolj rekreacijskih površin (kolesarske steze, parki, športna igrišča in dvorane…) ter otroških igrišč in ali ima skupnost programe oz. interesne mreže, v katere se lahko posameznik vključi. Inštitut opozarja, da so socialne razlike eden glavnih vzrokov za nastanek neenakosti v zdravju in da je te vsaj delno moč preprečiti.

    Debelost po regijah

    Če pogledamo regionalno razporejenost z debelostjo povezanih bolezni, vidimo kar nekaj razlik. Spet je vidna splošna razlika med zahodno in vzhodno Slovenijo, ki ima večjo pojavnost teh bolezni.

    Največ debelosti je sicer brez dvoma v Prekmurju, najmanj pa na Gorenjskem in severnem Primorskem. Tudi v Sloveniji se torej kaže, da so ljudje v nižinskih pokrajinah kulturno bolj nagnjeni k prekomerni teži kot ljudje v goratih predelih.

    Prejemniki zdravil zaradi hipertenzije, Vir: NIJZ
    Prejemniki zdravil zaradi hipertenzije, Vir: NIJZ

    Poleg tega lahko jasno vidimo tudi boljše zdravstveno stanje v razvitejših in bolj urbanih delih Slovenije; v osrednji Sloveniji je tako denimo pojavnost srčno-žilnih in sladkorne bolezni ena najnižjih, prav tako se mestne občine po vsej Sloveniji odrežejo bolje od okoliških krajev.

    Če nadalje primerjamo pokrajine med sabo, vidimo, da je poleg Prekmurja z debelostjo povezano zdravstveno stanje najslabše na Kozjanskem, Bizeljskem, Dolenjskem in v Zasavju, nekoliko boljše se odreže Notranjska.

    Umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni; Vir: NIJZ
    Umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni; Vir: NIJZ

    Zanimivo je, da je srčna kap še posebej pogosta na Koroškem (eden od vzrokov bi lahko bila rudarska industrija). Zgovorno je tudi, da je v Prlekiji, Slovenskih goricah in Halozah sicer malo ljudi, ki bi se zdravili zaradi kroničnih nenalezljivih bolezni, umrljivost zaradi srčne in možganske kapi pa je zelo visoka, kar verjetno pomeni slabo ozaveščenost v teh krajih.

    Zaskrbljujoči trendi in priporočila

    Prekomerna telesna teža sicer v Sloveniji in večini evropskih držav narašča. NIJZ pri tem opozarja predvsem na t. i. sedeči življenjski slog oz. gospodarsko-družbene spremembe, ki smo jih priča. Vse postindustrijske družbe se namreč srečujejo s tem problemom – povečuje se storitveni sektor in ljudje vedno več časa preživijo za računalnikom oz. v pisarnah.

    Delež pretežkih otrok; Vir: NIJZ
    Delež pretežkih otrok; Vir: NIJZ

    Še posebej pa je zaskrbljujoč trend naraščanja prekomerne teže med otroci in mladostniki. V zadnjih 25 letih se je namreč delež debelih fantov v starosti 7 – 18 let povečal s 5,5 % na 12,7 %, debelih deklic pa s 3,3 na 7,9 %, narašča pa tudi delež drugih prekomerno prehranjenih kategorij otrok. Poleg tega narašča tudi delež sede preživetega prostega časa, kar 28,4 % 15-letnikov denimo sede preživi več kot 4 ure prostega časa dnevno.

    Inštitut poudarja, da tako pri otrocih kot odraslih zdrav življenjski slog in telesna aktivnost ne samo podaljšuje življenjsko dobo, ampak tudi prispeva k duševnemu zdravju, zadovoljstvu z življenjem ter profesionalni uspešnosti.

    Telesno zdravi posamezniki so pogosteje tudi zadovoljni in uspešni ter tako bolj konstruktivno sooblikujejo družbo.

    Print Friendly, PDF & Email

    1 komentar

    1. O zdravju bi se dalo razpravljati. Kdaj je človek zdrav? Ko se dobro počuti, je poln moči, energije, ima veselje do življenja in se počuti srečnega!
      Zdravje je vrednota – nanj sicer lahko delno vplivamo, delno pa ne. So ljudje, ki zelo zdravo živijo, ne pijejo, ne kadijo, ne pijejo kave, se ne nažirajo, se veliko gibljejo, pa kljub vsemu niso najbolj zdravi.
      In so ljudje, ki živijo kontra vsem pravilom, pa kljub vsemu doživijo visoko starost.
      Kaj je najbolj pomembno? Boljše je živeti samo 60 let, pa tista leta preživeti sorazmerno zdrav, kot pa dočakati 85 let, biti stalno v bolečinah, po bolnišnicah, okrog zdravnikov in leta ležati v postelji.
      Samo kaj, ko nimamo izbire…

    Komentiraj