Zdravilo zoper predsodke
POSLUŠAJ ČLANEK
Če premoremo kaj iskrenosti, bomo priznali, da smo do ljudi, ki nam niso pri srcu, pogosto zelo pristranski, celo krivični v mislih, sodbah in ravnanju.
Takšnemu odklonilnemu odnosu do nekoga brez utemeljenih razlogov pravimo predsodek. S predsodki smo bolj ali manj obremenjeni vsi do zadnjega, le da tega pri sebi ne vidimo, pri drugih pa nas močno bode v oči.
Ko je Jezus prišel v domače mesto Nazaret, je šel – kot smo slišali minulo nedeljo – kot veren Jud na sobotni dan v shodnico. Potem ko je nanamig načelnika shodnice prebral odlomek iz preroka Izaija, je zbranim rojakom spregovoril. Kazalo je, da bo njegov govor naletel na ugoden odmev v njihovih srcih. Evangelist Luka poroča, da so mu "vsi pritrjevali in strmeli nad radostnimi besedami, ki jih je povedal".
Kmalu pa začnejo v Nazarečanih prevladovati predsodki, ki jih izraža vprašanje "Ali ni to
Jožefov sin?" in z drugimi besedami: "Tale, sin tesarja, nam bo solil pamet?"
Slovenski jezuitski pater Ivan Škrinjar, dolgoletni profesor Svetega pisma v Zagrebu, k temu dogodku pripominja: "Nazarečani se pohujšujejo nad vsem, kar vsak dan opazujejo v Jezusovi družini: stan brez posebnega ugleda, uboštvo in pomanjkanje, morda vsakdanje nepopolnosti Jezusovih sorodnikov … Pogubna je zanje malenkostna strast vaške nevoščljivosti."
Jezus jih opomni, naj ne zapirajo svojih src pred resnico, ki jo slišijo iz njegovih ust, in naj se ne postavljajo za razsodnike, koga sme s svojo močjo ozdraviti in koga ne. To jih tako razjezi, da ga hočejo pahniti v prepad. Predsodki so za mnoge ljudi nepremagljiva ovira za sprejem resnice. Predsodek namreč pomeni prostovoljno slepoto, zatiskanje oči pred resnico.
Zdravilo za te vrste slepoto je ljubezen. Prava ljubezen, ki ji apostol Pavel poje hvalospev v drugem berilu današnje maše, "se ne veseli krivice, veseli se pa resnice". Ljubezen ti odpre razum in srce za Boga, ljubezen ti pomaga dobrohotno gledati na ljudi okoli sebe. Premisleka je vredno spoznanje sv. Avguština: "Veliko resnico moreš objeti le z veliko
ljubeznijo."
V letih po drugem vatikanskem vesoljnem cerkvenem zboru so ponekod z velikimi predsodki gledali na stare oblike pobožnosti, na primer na rožni venec. Nekateri "pokoncilski gorečniki" so to molitev javno zaničevali. Indijski jezuit Anthony de Mello v svoji knjigi Ptičja pesem, v kateri so zbrana "zrna modrosti iz svetovnih verstev", piše: "Včasih opazujem stare ženice, ki v cerkvi brez konca žebrajo rožne vence. Kako bi le moglo tako neurejeno mrmranje slaviti Boga?
A vsakič, ko se zazrem v njihove oči ali opazujem njihove povzdignjene obraze, v srcu vem, da so bliže Bogu kot mnogi učenjaki." Kaj naj rečemo šele o materi Tereziji, ki rožnega venca ni dala nikoli iz rok?
Takšnemu odklonilnemu odnosu do nekoga brez utemeljenih razlogov pravimo predsodek. S predsodki smo bolj ali manj obremenjeni vsi do zadnjega, le da tega pri sebi ne vidimo, pri drugih pa nas močno bode v oči.
Ko je Jezus prišel v domače mesto Nazaret, je šel – kot smo slišali minulo nedeljo – kot veren Jud na sobotni dan v shodnico. Potem ko je nanamig načelnika shodnice prebral odlomek iz preroka Izaija, je zbranim rojakom spregovoril. Kazalo je, da bo njegov govor naletel na ugoden odmev v njihovih srcih. Evangelist Luka poroča, da so mu "vsi pritrjevali in strmeli nad radostnimi besedami, ki jih je povedal".
Kmalu pa začnejo v Nazarečanih prevladovati predsodki, ki jih izraža vprašanje "Ali ni to
Jožefov sin?" in z drugimi besedami: "Tale, sin tesarja, nam bo solil pamet?"
Slovenski jezuitski pater Ivan Škrinjar, dolgoletni profesor Svetega pisma v Zagrebu, k temu dogodku pripominja: "Nazarečani se pohujšujejo nad vsem, kar vsak dan opazujejo v Jezusovi družini: stan brez posebnega ugleda, uboštvo in pomanjkanje, morda vsakdanje nepopolnosti Jezusovih sorodnikov … Pogubna je zanje malenkostna strast vaške nevoščljivosti."
Jezus jih opomni, naj ne zapirajo svojih src pred resnico, ki jo slišijo iz njegovih ust, in naj se ne postavljajo za razsodnike, koga sme s svojo močjo ozdraviti in koga ne. To jih tako razjezi, da ga hočejo pahniti v prepad. Predsodki so za mnoge ljudi nepremagljiva ovira za sprejem resnice. Predsodek namreč pomeni prostovoljno slepoto, zatiskanje oči pred resnico.
Zdravilo za te vrste slepoto je ljubezen. Prava ljubezen, ki ji apostol Pavel poje hvalospev v drugem berilu današnje maše, "se ne veseli krivice, veseli se pa resnice". Ljubezen ti odpre razum in srce za Boga, ljubezen ti pomaga dobrohotno gledati na ljudi okoli sebe. Premisleka je vredno spoznanje sv. Avguština: "Veliko resnico moreš objeti le z veliko
ljubeznijo."
V letih po drugem vatikanskem vesoljnem cerkvenem zboru so ponekod z velikimi predsodki gledali na stare oblike pobožnosti, na primer na rožni venec. Nekateri "pokoncilski gorečniki" so to molitev javno zaničevali. Indijski jezuit Anthony de Mello v svoji knjigi Ptičja pesem, v kateri so zbrana "zrna modrosti iz svetovnih verstev", piše: "Včasih opazujem stare ženice, ki v cerkvi brez konca žebrajo rožne vence. Kako bi le moglo tako neurejeno mrmranje slaviti Boga?
A vsakič, ko se zazrem v njihove oči ali opazujem njihove povzdignjene obraze, v srcu vem, da so bliže Bogu kot mnogi učenjaki." Kaj naj rečemo šele o materi Tereziji, ki rožnega venca ni dala nikoli iz rok?
Duhovni nagovor je povzet po listu Šmarski zvonček župnije Šmarje pri Jelšah, avtor Silvester Čuk
Zadnje objave
Bo moral občudovalec Hitlerja Urban Purgar znova v zapor?
17. 4. 2024 ob 17:46
Kako pripravljeni smo na katastrofe? Verjetno manj, kot verjamemo
17. 4. 2024 ob 16:15
Narašča število prihodov nezakonitih migrantov v Slovenijo
17. 4. 2024 ob 12:25
Rekordna ohladitev
17. 4. 2024 ob 9:22
Sredozemsko sodelovanje in migracije
17. 4. 2024 ob 7:21
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
Ena lastovka še ne prinese pomladi, sploh če gre v resnici za vrabca
25. 3. 2024 ob 11:00
2 komentarja
BARBARA RAKUN
Zdravila zoper predsodke: spoštovanje vsakega človeka takšnega, kot je, spoštovanje človekovega dostojanstva, upoštevanje človekovih najosnovnejših potreb, ljubezen do sebe in do drugih, vživljanje v drugega človeka, isrenost - avtentičnost, prevzemanje odgovornosti za svoje življenje, sprejemanje življenja takega kot je, živeti ta trenutek v sedanjosti, sprejemanje preteklosti in upanje pozitivnega za prihodnost, biti gospodar svojega življenja, notranji mir in osebna sreča, druženje s podobno mislečimi ljudmi, branje knjig, sprejemanje različnosti, enakovreden odnos z vsemi ljudmi, spoštovanje življenja od spočetja do naravne smrti, učenje neverbalne komunikacije, spodbujanje ljudi za aktivno življenje, delo na sebi, družina in sorodniki so odlično zdravilo proti predsodkom, splošna razgledanost, iti v svet,...
MEFISTO
Jaz sem naprimer popolnoma brez predsodkov.
Ljubim vse migrante, komuniste in druge rdečkarje, sleparske ter plenilske levičarje, aktiviste LGBT, brezdelneže, koruptivce in vse druge roparje in tatove ter skrunilce svetega evangelija.
Manj jih vidim, rajši jih imama!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.