Zdaj je tudi uradno: po Šarčevi zaslugi smo državljani talci pobalinov iz Levice

POSLUŠAJ ČLANEK
»Izstavili smo zabeljen račun za podporo proračunu 2019. Odprava prekarnosti, dvig penzij, stanovanja, ukinitev dopolnilnega zavarovanja, obdavčitev kapitala in še kaj naj bi uredili do konca leta. Ni mi sicer jasno zakaj, a kot kaže bodo koalicijski liberalci to podpisali in zasoljeno ceno poravnali.«

Tako triumfalno je poslanec Levice Miha Kordiš na Facebooku proslavil nove velike dosežke radikalne levice pri oblikovanju rebalansa proračuna in prihodnje vladne politike. Skrajno nenavadno, glede na to, da Levico sami, kot tudi nekateri mediji, imenujejo za opozicijsko stranko. In povsem nesorazmerno glede na volilno podporo, ki so jo dobili na zadnjih volitvah. Po vsem, kar videvamo zadnjega pol leta (na nekaj let podlage), je na mestu vprašanje, od kod tej strančici s skrajnega levega političnega roba takšna moč, da od vseh strank očitno najbolj kroji politiko naše države??? In hkrati baje sploh ni na oblasti!!!

Kordišev triumfalni zapis na Facebooku (klik za povečavo)


K temu vprašanju se bomo še vrnili. Nadaljujemo s Kordiševim izlivom navdušenja nad lastno pomembnostjo. Ta v njegovih naslednjih besedah prerašča v neprikrito aroganco do tistih, ki so formalno na oblasti: »lahko bi kar začeli z odštevanjem do interpelacij. A če dam na eno stran tehtnice ministrske pavlihe (kot sta to Cerar in Erjavec) in serijo badass ukrepov za delavski razred na drugo stran...ajde, naj jima bo še to eno leto, vzamem 🤗«

Ne preseneča toliko pobalinsko poniževalni odnos nekoga s Kordiševo osebnostno kulturo. Bolj zaskrbljujoče je, kako to državo vodi Marjan Šarec, da si nek poslanec, s katerim podpisuje partnerski sporazum, na račun njegove vladne ekipe lahko dovoli izreči praktično karkoli. Lahko javno žali in ponižuje predsednike koalicijskih strank, se odkrito ponaša s svojim vplivom nad njihovo politično usodo in vehementno obljublja, da jih bo "grizel" tudi v prihodnje.
Dogajanje kaže na bolestno odvisnost Marjana Šarca od politične moči Levice, in koplje vse globljo luknjo v njegovo lastno premiersko avtonomnost in integriteto.

Šarec odločen voditelj ali pokorni sluga?


Slednje je še posebej nenavadno, ker so nas pol leta medijsko prepričevali, da je Šarec eden in edini »the Boss«; odločen, brezkompromisen, pokončni voditelj z integriteto in avtoriteto sprejemanja odločitev. Ampak kako lahko predsednik vlade, ki svojega poslanca nažene zaradi odtujenega sendviča, skloni glavo in ponižno podpiše sporazum z nekom, ki njegove ministre javno zmerja s pavlihami in jim predpisuje rok ministrskega trajanja?!?

Vse to dogajanje kaže na bolestno odvisnost Marjana Šarca od politične moči Levice in koplje vse globljo luknjo v njegovo lastno premiersko avtonomnost in integriteto. Za levicinih devet glasov je Šarec očitno pripravljen storiti karkoli, kot kaže še več kot je potrebno, oziroma kot od njega pričakujejo poslanci Levice sami.

Kdo je ta vsemogočna Levica?


Od kod torej tej samozvani socialistični levičarski stranki takšna moč? Najprej, seveda ne gre za stranko zapostavljenega delavskega razreda. Ker takšne stranke ne dobijo največ glasov v bogatih urbanih predelih velikih mest, njihovi voditelji se ne razvajajo v hotelih s petimi zvezdicami in z izbrankami v teh letih ne bivajo v prostornih stanovanjih, kupljenih v središču prestolnice.

Stranka Levica je zgolj medijski konstrukt vsega tega, kar naj bi predstavljala. Kar je bilo v njej pristno delavskega, da ne rečemo socialističnega, jo je, z nekaj »focni« koordinatorju Mescu, že zdavnaj zapustilo. Je spolirana lupina okrog mladinske avantgarde, kateri družbeno in materialno priviligiran status omogoča življenje v iluziji ideoloških utopizmov, ki v realnem svetu ne prinašajo drugega kot preganjanje, trpljenje, revščino, lakoto in ostale oblike teptanja človeškega dostojanstva.

Delavski razred je tovrstne salonske levičarje, ki znajo le jemati in porabljati, ne pa ustvarjati, že zdavnaj spregledal. Raje kot njih danes denimo v ZDA voli Trumpa, v Sloveniji pa v glavnem Jelinčiča, Šiška, SDS, ponekod SD in zadnji čas tudi Šarca.

Ampak takšna Levica ima izjemno zaslombo v prevladujočih levoliberalnih medijih, predvsem pa v strukturah novega razreda (po Đilasu), iz katerega kot ideološka in krvna potomka izhaja. V tem je njena resnična moč, ne pa v tistih nekaj poslanskih glasovih, katere bi Šarec s kanček naprezanja lahko pridobil tudi kje drugje.

Iz koga se v resnici norčujejo?


In talci pregrešno potratnega pobalinskega ideološkega utopizma Levice smo, predvsem po Šarčevi zaslugi, praktično vsi državljani. Mi smo, zahvaljujoč Šarcu, glavni financerji rekordno visoke proračunske porabe, ki je po mnenju Fiskalnega sveta in Evropske komisije srednjeročno nevzdržna in najbrž tudi protizakonita.

Zabeljen račun za podporo proračunu 2019, s katerim se hvali Miha Kordiš, de facto niso zastavil Šarcu, temveč nam, slovenskim davkoplačevalcem. Zato se Kordiš v resnici ne posmehuje le Šarčevi ekipi, temveč se pobalinsko norčuje iz ustvarjalnih, delovnih ljudi.

Predvsem pa iz vseh, ki v Marjanu Šarcu prepoznavajo odločnega in pokončnega voditelja. In tudi iz tistih pridnih, delovnih Slovencev, ki zavedeni še volijo radikalno levico.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30