ZDA odhajajo in vlogo svetovnega policista na Bližnjem vzhodu prepuščajo Rusiji
POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Sirsko bojišče je v teh dneh zopet deležno pozornosti svetovnih medijev. Za to pa ni poskrbel kakšen odmeven vojaški uspeh katere od številnih vojskujočih se strani, temveč je pozornost pritegnila nedavna odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bo, po napovedi umika iz Afganistana, ameriško vojsko umaknil tudi iz Sirije.
Ta sicer do sedaj tam ni bila prisotna z množično zastopanostjo. Le okrog 2000 jih je, kar je vsekakor premalo za resne vojaške akcije. A Trump pravi, da ZDA ne bodo več svetovni policist, umik največje svetovne velesile s tako kaotičnega kot je Bližnji vzhod pa lahko dramatično spremeni razmerje sil.
Predsednik ZDA, ki je skupaj s soprogo nenadejano obiskal Irak, je odločitev o umiku pospremil z vprašanjem, če želijo ZDA še naprej biti policist Bližnjega vzhoda, pri čemer ne dobijo ničesar. V resnici je to od leta 1972 zares veljalo. Takrat je egiptovski predsednik Anwar Sadat iz Egipta poslal domov vojaške svetovalce iz Sovjetske zveze.
Sledila so štiri desetletja ameriške hegemonije. Njen zaključek pa se je zgodil že precej pred Trumpovim mandatom. Leta 2013 se tedanji predsednik ZDA Barack Obama ni odločil za vojaške ukrepe proti režimu Bašarja al Asada, potem ko so njegove enote v vojni uporabile strupeni plin. Namesto tega je na območje stopila Rusija.
Ta je v vojni kmalu postala glavni igralec in si obenem pridobila tudi močan vpliv prav v vseh najpomembnejših sirskih sosedah, Izraelu, Turčiji in Iranu. Tudi sirski režim je bil skoraj že poražen, a je prav po njeni zaslugi je leta 2015 vstal iz pepela.
ZDA torej danes niti približno niso več najpomembnejši igralec v tem konfliktu. Danes ključ do razrešitve konflikta zagotovo leži izključno v ruskih rokah. Vseeno bo ameriški umik znatno pretresel krhko razmerje sil, ki se je vzpostavilo v zadnjem času. V Siriji bo kljub umiku pomembnega akterja, še naprej ostalo zelo veliko različnih interesov, katerih usklajevanje bo nedvomno sprožalo nove in nove konflikte. Ne bo presenetljivo, če se bodo sklepala nova zavezništva.
Zagotovo so nad ameriškim umikom najbolj zaskrbljeni Kurdi. Američani so bili skozi celotno obdobje vojne njihov najmočnejši zaveznik. Sedaj pa ta odhaja, kar sami opisujejo kot "vbod v hrbet". Še najbolj se Kurdi bojijo morebitnega posredovanja turške vojske. Proti njej se zagotovo ne morejo zoperstaviti. Skozi dolgotrajno vojno se je že večkrat izkazalo, da Turki proti njim zagotovo ne bodo izbirali sredstev.
Nakazuje se, da so za obrambo proti turški ofenzivi Kurdi pripravljeni tudi na pakt s sirsko vlado pod vodstvom Bašarja al Asada. Turki bi jih v primeru vojaškega posredovanja zagotovo skušali popolnoma uničiti. Medtem pa Asadov režim takšnega interesa zagotovo nima. V tem trenutku si zagotovo bolj želi miru.
Po besedah sirskega kurdskega politika Aldarja Xeilla, ki ga navaja Newsweek, tako trenutno potekajo intenzivna pogajanja z Damaskom in Moskvo o zavarovanju severne sirske meje. Dialog med Damaskom in Kurdi sicer poteka že kar nekaj časa. Obe strani občasno tudi vojaško sodelujeta. Toda trenutno so pogajanja med stranema zastala.
Zlasti zapleteno je vprašanje kurdske avtonomije, o čemer v Damasku trenutno ne želijo pogovarjati. A napeta situacija lahko dogovor močno pospeši. Na kurdski strani tako zaenkrat vlada optimizem. Upajo, da bodo uspeli Damask prepričati, da je njihova samouprava v kombinaciji z oblastjo v Damasku najvarnejša, najbolj zaželena in najboljša rešitev za obe strani.
Obenem Kurdi v zaščito pred Turki na sceno vabijo Rusijo: "Želimo si, da bi Rusija igrala pomembno vlogo pri vzpostavljanju stabilnosti," je še za Reuters dejal Xeilla.
V vsakem primeru umik ZDA iz vloge, ki so jo igrale desetletja, odpira prostor za Rusijo in druge, da stopijo v njene škornje. Američani sicer še ostajajo v Iraku z okoli 5.000 vojaki.
Sirsko bojišče je v teh dneh zopet deležno pozornosti svetovnih medijev. Za to pa ni poskrbel kakšen odmeven vojaški uspeh katere od številnih vojskujočih se strani, temveč je pozornost pritegnila nedavna odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bo, po napovedi umika iz Afganistana, ameriško vojsko umaknil tudi iz Sirije.
Ta sicer do sedaj tam ni bila prisotna z množično zastopanostjo. Le okrog 2000 jih je, kar je vsekakor premalo za resne vojaške akcije. A Trump pravi, da ZDA ne bodo več svetovni policist, umik največje svetovne velesile s tako kaotičnega kot je Bližnji vzhod pa lahko dramatično spremeni razmerje sil.
Zaton ameriške moči
Predsednik ZDA, ki je skupaj s soprogo nenadejano obiskal Irak, je odločitev o umiku pospremil z vprašanjem, če želijo ZDA še naprej biti policist Bližnjega vzhoda, pri čemer ne dobijo ničesar. V resnici je to od leta 1972 zares veljalo. Takrat je egiptovski predsednik Anwar Sadat iz Egipta poslal domov vojaške svetovalce iz Sovjetske zveze.
Sledila so štiri desetletja ameriške hegemonije. Njen zaključek pa se je zgodil že precej pred Trumpovim mandatom. Leta 2013 se tedanji predsednik ZDA Barack Obama ni odločil za vojaške ukrepe proti režimu Bašarja al Asada, potem ko so njegove enote v vojni uporabile strupeni plin. Namesto tega je na območje stopila Rusija.
Ta je v vojni kmalu postala glavni igralec in si obenem pridobila tudi močan vpliv prav v vseh najpomembnejših sirskih sosedah, Izraelu, Turčiji in Iranu. Tudi sirski režim je bil skoraj že poražen, a je prav po njeni zaslugi je leta 2015 vstal iz pepela.
ZDA torej danes niti približno niso več najpomembnejši igralec v tem konfliktu. Danes ključ do razrešitve konflikta zagotovo leži izključno v ruskih rokah. Vseeno bo ameriški umik znatno pretresel krhko razmerje sil, ki se je vzpostavilo v zadnjem času. V Siriji bo kljub umiku pomembnega akterja, še naprej ostalo zelo veliko različnih interesov, katerih usklajevanje bo nedvomno sprožalo nove in nove konflikte. Ne bo presenetljivo, če se bodo sklepala nova zavezništva.
Zaskrbljenost Kurdov
Zagotovo so nad ameriškim umikom najbolj zaskrbljeni Kurdi. Američani so bili skozi celotno obdobje vojne njihov najmočnejši zaveznik. Sedaj pa ta odhaja, kar sami opisujejo kot "vbod v hrbet". Še najbolj se Kurdi bojijo morebitnega posredovanja turške vojske. Proti njej se zagotovo ne morejo zoperstaviti. Skozi dolgotrajno vojno se je že večkrat izkazalo, da Turki proti njim zagotovo ne bodo izbirali sredstev.
Nakazuje se, da so za obrambo proti turški ofenzivi Kurdi pripravljeni tudi na pakt s sirsko vlado pod vodstvom Bašarja al Asada. Turki bi jih v primeru vojaškega posredovanja zagotovo skušali popolnoma uničiti. Medtem pa Asadov režim takšnega interesa zagotovo nima. V tem trenutku si zagotovo bolj želi miru.
Po besedah sirskega kurdskega politika Aldarja Xeilla, ki ga navaja Newsweek, tako trenutno potekajo intenzivna pogajanja z Damaskom in Moskvo o zavarovanju severne sirske meje. Dialog med Damaskom in Kurdi sicer poteka že kar nekaj časa. Obe strani občasno tudi vojaško sodelujeta. Toda trenutno so pogajanja med stranema zastala.
Zlasti zapleteno je vprašanje kurdske avtonomije, o čemer v Damasku trenutno ne želijo pogovarjati. A napeta situacija lahko dogovor močno pospeši. Na kurdski strani tako zaenkrat vlada optimizem. Upajo, da bodo uspeli Damask prepričati, da je njihova samouprava v kombinaciji z oblastjo v Damasku najvarnejša, najbolj zaželena in najboljša rešitev za obe strani.
Obenem Kurdi v zaščito pred Turki na sceno vabijo Rusijo: "Želimo si, da bi Rusija igrala pomembno vlogo pri vzpostavljanju stabilnosti," je še za Reuters dejal Xeilla.
V vsakem primeru umik ZDA iz vloge, ki so jo igrale desetletja, odpira prostor za Rusijo in druge, da stopijo v njene škornje. Američani sicer še ostajajo v Iraku z okoli 5.000 vojaki.
Zadnje objave
Bo moral občudovalec Hitlerja Urban Purgar znova v zapor?
17. 4. 2024 ob 17:46
Kako pripravljeni smo na katastrofe? Verjetno manj, kot verjamemo
17. 4. 2024 ob 16:15
Narašča število prihodov nezakonitih migrantov v Slovenijo
17. 4. 2024 ob 12:25
Rekordna ohladitev
17. 4. 2024 ob 9:22
Sredozemsko sodelovanje in migracije
17. 4. 2024 ob 7:21
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
Ena lastovka še ne prinese pomladi, sploh če gre v resnici za vrabca
25. 3. 2024 ob 11:00
4 komentarjev
STAJERKA2021
Vse vojne so verske, eni ne marajo drugih, drugi tretjih itd. Želja za oblastjo, močjo in denarjem. Naj dajo že mir s temi verskimi fintami. Za vsem tem stoji manipulacija z ljudmi, denar, nadzor in oblast. Nič drugega. Kaj pa so drugega razni ajatole, papeži itd. Vsi bi radi druge učili, kaj je prav. Naj dajo že enkrat mir. Vesel sem, da sem ateist.
AlojzZ
"ZDA odhajajo"
Preveč stane. Tudi iz Vietnama so odšli zaradi stroškov.
pozdrav
Brali smo lahko, da edino Rusi branijo katoličane na Bližnjem vzhodu. Če je temu tako, pa naj bo tako.
STAJERKA2021
Trump ravna pravilno. Zakaj bi reševal nerešljivo. Izvirni greh pa je Bašar, ki ni zrel za politiko. Ko so ga hoteli odstaviti, je sprožil nemire in to je preraslo v vojno. Razrušil je svojo državo, zato da bi se obdržal na oblasti. ISIS je tudi njegova domislica, pa mu je zrasel čez glavo.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.