Zaupni osnutek revizije nakupa opreme je po "popolnem naključju" prišel v javnost. Glavni "junaki" na obeh straneh

Uredništvo
Vir: Twitter profil časnika Delo, Twitter, Wikipedia
POSLUŠAJ ČLANEK
"Popolno naključje!" je predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel vzkliknil ob sobotnem vprašanju Tanje Gobec glede sovpadanja izdaje osnutka poročila računskega sodišča z rušenjem vlade RS. 

A danes je jasno to, kar smo na Domovini napovedovali že nekaj časa - takoj, ko bo zaupni osnutek poročila poslan revidirancem, bo tako ali drugače, z zamegljeno odgovornostjo, zašel v javnost, in postal orodje političnega boja. 

Vrata do javnosti so tokrat časnik Delo, kjer lahko preberemo, da "vladne nabave niso bile učinkovite". Ni pa nihče izpostavljen kot posebej problematičen.

Po oceni računskega sodišča ni bil vzpostavljen učinkovit sistem ocenjevanja potreb po nujno potrebni opremi. Največ pa se ukvarja predvsem z zdravstvenim ministrom pod vodstvom nekdanjega ministra Tomaža Gantarja.

Poročilo se ukvarja tudi s pasivnostjo vlade Marjana Šarca, saj na več mestih opozarja, da je sedanji vladi zapustila prazna skladišča, očita pa ji tudi, da ni pripravila podlag za nakupe ter da je v postopke preverjanja ponudnikov vključila Sovo. Prav tako pa tudi prejšnja vlada ni začela spremljati zalog zaščitne opreme, kljub temu, da so v Italiji že nekaj mesecev govorili o prvih primerih.

Končno revizijsko poročilo bi utegnilo biti po Veselovih napovedih objavljeno februarja.

Po poročanju časnika je v dokumentu popisano ravnanje vseh deležnikov pri nabavi zaščitne opreme v prvem valu epidemije covida-19, po besedah predsednika računskega sodišča, Tomaža Vesela so ob tem upoštevali dejstvo, da so nakupi potekali v res izrednih okoliščinah. Skupna ugotovitev pa je še vedno, da ravnanje vlade ni bilo učinkovito.

Šarčeva vlada brez podlag za ukrepe in s praznimi skladišči, v postopke vključila Sovo


Revizorji so preverjali učinkovitost nabav, pri čemer so po navedbah predsednika računskega sodišča, Tomaža Vesela upoštevali dejstvo, da so nakupi potekali v res izrednih okoliščinah. Iz dokumenta naj bi bilo razvidno tudi, da je računsko sodišče med drugim ugotovilo, da se je vlada Janeza Janše ob nastopu mandata 13. marca znašla ob praznih skladiščih, vlada Marjana Šarca pa do odhoda ni pripravila ustreznih podlag za nujne nakupe.

Računsko sodišče vladi očita tudi, da je v postopke vključila tudi Sovo. Sova naj bi pod nekdanjim Šarčevim direktorjem Rajkom Kozmeljem v tedanjih kaotičnih razmerah pomagala preverjati verodostojnost množice ponudnikov, ki so hoteli pri poslih z opremo zaslužiti. Računsko sodišče je zapisalo, da to ni naloga Sove, oziroma da vlada te njene naloge ob ustanovitvi posebne medresorske skupine, ki jo je oblikovala za pomoč zavodu za blagovne rezerve, ni predvidela.

Neučinkovito odzivanje in pomanjkljivi podatki na ministrstvu za zdravje


Računsko sodišče zato v osnutku navaja, da tudi zaradi delovanja prejšnje vlade izvedba ocenjevanja potreb po opremi nove vlade ni bila učinkovita. Predvsem, ker ni bilo vnaprej povsem nedvoumno jasno, kdo je pristojen za določitev vrste potreb, kdo in kako zbira podatke o zalogah opreme ter kdo in kako naj ocenjuje količinske potrebe po določenih vrstah opreme.

Prav tako ni bilo vnaprej povsem jasno, kdo določi metodologijo za določanje potrebnih količin opreme, ki jo je treba dodatno nabaviti. Nekateri revidiranci so zato ocenjevali potrebe, ne da bi bile njihove naloge vnaprej nedvoumno določene in so posamezne postopke izvajali večinoma neorganizirano, nesistematično in neenotno, še dodajo v časopisu Delo.

Ministrstvo za zdravje, ki ga je v revidiranem času vodil Tomaž Gantar, je po mnenju računskega sodišča v sodelovanju z NIJZ sicer učinkovito, sproti in celovito spremljalo razvoj širjenja bolezni covid-19, vendar pa se na pridobljene informacije in opozorila ni dovolj učinkovito odzivalo, saj ni nemudoma pristopilo k ugotavljanju zalog in k sistematičnemu ocenjevanju potreb po urgentnih nabavah zaščitne in medicinske opreme.

»Prvi seznam z navedbo števila razpoložljivih ventilatorjev, vključno z ventilatorji, ki so primerni za obravnavo bolnikov s covidom-19, je tako pripravilo konec marca, torej 18 dni po tem, ko je Zavod RS za blagovne rezerve že sklenil prve štiri pogodbe za dobavo več kot 320 ventilatorjev,« poročilo navaja Delo.

Zaloge zaščitne opreme je začelo ministrstvo prvič sistematično spremljati za bolnišnice 19. marca, kar bremeni Gantarjevega predhodnika Aleša Šabedra, ki se tega ni lotil kljub temu, da so v sosednji Italiji imeli že nekaj mesecev primere covida-19.

V začetku aprila je Gantarjeva ekipa začela sistematično spremljati potrebe za zdravstvene domove, sredi aprila pa še za nekatere socialnozdravstvene zavode. A so bil izbrani podatki o zalogah po mnenju Računskega sodišča pomanjkljivi, zavod za blagovne rezerve pa sploh ni vodil podatkov o zalogah na ustrezen način. Vodil je namreč podatke po vrednosti zalog in ne po vrsti in količini opreme.

Gantarjevo ministrstvo je aprila ocenilo, da naša država potrebuje 400 ventilatorjev, te ocene pa ni utemeljilo in ni izkazalo, ali in kako je pri njej upoštevalo trenutne in pričakovane prostorske in kadrovske zmogljivosti zdravstvenih zavodov v smislu možnosti uporabe dodatno zagotovljenih ventilatorjev.

Vloga ministra za gospodarstvo nejasna in netransparentna, URSZR neusklajena


Po poročanju Dela računsko sodišče vlogo gospodarskega ministrstva pri izvedbi nabav ocenjuje kot nejasno. Ministrstvo Zdravka Počivalška naj bi po njihovem mnenju aktivnosti podpore zavodu za blagovne rezerve izvajalo brez pooblastil in netransparentno. Ker vlada ni uspela natančno določiti vlog zavoda za blagovne rezerve, ministrstva za zdravje in gospodarskega ministrstva, je zavod nabavil večinoma ventilatorje, ki v času nakupa niso bili tehnično ustrezni z vidika primernosti za zdravljenje obolelih s covidom-19, še piše računsko sodišče v osnutku revizijskega poročila.

Računsko sodišče kaže s prstom tudi na Upravo za zaščito in reševanje, ki je po njihovem mnenju potrebe po zaščitni opremi zunaj zdravstva pripravila 24. marca, vendar ocena ni bila usklajena, saj je bilo poročanje o potrebah posameznih subjektov neenotno. Zato njihovo delo ocenjuje kot nezanesljivo in ne pravočasno.

Minister Počivalšek: vesel sem, da se bo to razčistilo

V odzivu na objavo osnutka poročila je minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek dejal, ga veseli, da se bo ta zgodba o nabavi zaščitne medicinske opreme počasi le zaključila in razčistila. "Zdaj je že povsem jasno, da so bile obtožbe o masovni korupciji izmišljene in neutemeljene."

Dodal je, da tako poročilo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) kot osnutek poročila računskega sodišča govorita o veliki sistemski zmedi in njuna priporočila bodo zelo pomembna za oblikovanje bolj učinkovitega sistema za naprej.

Poudaril je, da so imeli smo samo en cilj - zdravstvenemu sistemu zagotoviti opremo takoj, ar jim je navkljub velikim težavam uspelo, pri čemer je omenil slab sistem in svetovno zdravstveno oziroma nabavno vojno za opremo.

Počivalšek je še izrazil razočarane nad nekdanjimi koalicijskimi partnerji, si so zdaj v opoziciji, češ da so v prejšnji vladi korektno sodelovali, zdaj so pa to zgodbo "grdo zlorabili zaradi njihove ambicije po zrušitvi vlade."


Ali računsko sodišče obremenjuje tudi Galeta?


Računsko sodišče opozarja tudi na dejstvo, da je v nekaterih primerih odločitve o oddaji javnega naročila sprejel kar uslužbenec zavoda za blagovne rezerve, ki za to ni imel veljavnega pooblastila direktorja zavoda.

Zavod za blagovne rezerve tudi ni utemeljil razlogov za sklepanje aneksov neposredno po sklenitvi pogodb oziroma še po preklicu epidemije, ko so bile naročene že zadostne količine opreme in so se okoliščine na trgu opreme že izboljšale. Zaradi sklepanja domnevno škodljivih pogodb so na zavodu za blagovne rezerve odpustili Ivana Galeta, na zagovor pa sta bila poklicana tudi nekdanji direktor zavoda Anton Zakrajšek ter njegov namestnik Alojz Černe.





 



Vesel danes sicer nadaljuje turnejo po RTV Slovenija, o kateri smo pisali TUKAJ

KOMENTAR: Uredništvo
Zgodilo se je, kar se je moralo, politične igre s poročilom, slečenim statusa zaupnosti, se lahko začnejo
Kaj se bo zgodilo z osnutkom zaupnega revizijskega poročila o nabavi zaščitne opreme v trenutku, ko bo izdano in poslano revidirancem, je bilo jasno vsem, le Tomaž Vesel je govoril o "zaupnosti" in "naključjih", kot da je v slovenski družbeno-politični prostor padel z Lune. In res, nekaj dni po tistem, ko je sforsiral njegovo izdajo, je ta v javnosti in spreminja svoj status iz delnega zaupnega poročila neodvisne institucije v politično orodje ene in druge strani v brutalnem političnem spopadu, ki ta čas poteka. Pri tem so sicer na levi razočarani, ker so si ga obetali za politično uporabo proti Zdravku Počivalšku oprijemljivejših, in zanje s tem koristnejših revizijskih dognanj. Po drugi strani poročilo izpostavlja argument, ki ga venomer ponavljajo tudi na vladni strani - da so bila sredi marca, ko je Slovenijo začelo na polno vleči v epidemijo, skladišča prazna, nova vlada pa brez pripravljenih podlag za učinkovito izpeljavo nakupov, kar je morala potem v naglici reševati. Že danes in v naslednjih dneh bomo v medijih ene in druge strani tega političnega spopada lahko gledali iz konteksta iztrgane in uporabljene tiste dele 260 stranskega poročila, ki koristijo njihovi politični agendi. Ali bo Vesel politično mrcvarjenje svojega poročila gledal z zadovoljstvom, je drugo vprašanje, a dejstvo je, da bo to lahko pripisal ravno sebi. Res je, osnutek poročila bi bil v politične namene zlorabljen najbrž v vsakem primeru, a mnogo bolj koristno za ugled in kredibilnost institucije računskega sodišča bi bilo, če bi ga spremljalo bistveno manj pompa kot ga je ta trenutek, ko je politična situacija zaradi velikega finala rušenja Janševe vlade tako razgreta. Slednji očitek Veselu ostaja in je v bistvu neodvisen od tega, ali osnutek je ali ni izpolnil pričakovanja strani v političnem spopadu zdaj, ko je na tako predvidljiv način de facto izgubil status zaupnosti. Kot tudi nad Veselom še vedno visi vprašanje kršitve Zakona o integriteti glede nezdružljivosti opravljanja funkcije vodenja računskega sodišča in služenja v Fifi. Če se je tresla gora in rodila miš, kot zdaj pišejo nekateri, se je to v precejšnji meri za ceno kredibilnosti računskega sodišča, ki se je pustilo potegniti v aktualni politični vrtinec. Vesel je na vrhu tistih, ki ima za to največ zaslug.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Robert Golob
»Tomaž Vesel je bil k odstopu prisiljen«
  • 13. 09. 2024
Tomaž Vesel
Vesel(o)vanje
  • 19. 09. 2024
Litijska
Novi revizorji nakupa stavbe na Litijski v poslih s podjetjem GEN Energija
  • 21. 10. 2024