Zaupanje v slovensko sodstvo pri dnu držav OECD. Nič čudnega, če je mogoče to, kar se spet dogaja Milku Noviču

vir: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Zaupanje državljanov v slovensko sodstvo je zelo nizko, kaže raziskava Evropske organizacije za sodelovanje in razvoj (OECD). Sodstvu zaupa okoli 30 % ljudi, in medtem ko je v večini držav zaupanje od leta 2007 poraslo, pri nas ostaja nespremenjeno.

Pogosto je slišati obtožbe, da je naše sodstvo zaznamovano s korupcijo, in če gre tem obtožbam verjeti, je nizka stopnja zaupanja nekaj povsem normalnega. Opozorila o alarmantnem stanju pa ne prihajajo le s strani ljudstva ali dela medijev, pač pa tudi iz pravniških vrst samih.

Tako sta se pred kratkim v javnosti oglasila dva eminentna pravnika, prof.dr. Boštjan M. Zupančič, bivši sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice in bivši ustavni sodnik, ter dr. Matej Avbelj, profesor za evropsko pravo na FDŠ. Oba sta predstavila svoj odklonilen pogled do načina ponovnega sojenja Milku Noviču.

Za kaj pravzaprav gre? Znano je, da je bil Novič obsojen za umor direktorja Kemijskega inštituta Jamnnika, a to sodbo je nato Vrhovno sodišče razveljavilo. V ponovnem sojenju na prvi stopnji je nato sodnik Zvjezdan Radonjoć Noviča oprostil, ob tem pa javnost seznanil z brutalnimi pritiski na njegovo delo s strani tožilstva in nadrejenih. Tožilstvo se je na sodbo pritožilo, o pritožbi pa bo spet odločalo Višje sodišče. In tu nastane problem - imoenovan je bil isti senat, ki je Noviča že enkrat obsodil v kasneje razveljavljeni sodbi.

Tu se pojavi dvom v objektivnost senata: ali lahko nekdo, ki je nekoč obtoženca že obsodil, pri tem pa najverjetneje storil napako, istemu obtožencu sodi še enkrat za isto dejanje? Slovenski pravni sistem meni, da lahko. Senat v svojo nepristranskost ne dvomi; o tem je odločil kar sam, saj je Anton Panjan, predsednik Višjega sodišča, kot je razvidno iz tvita dr. Zupančiča, "pribavil samolastna mnenja o domnevni lastni strokovnosti".

dr. Boštjan M. Zupančič in dr. Matej Avbelj se držita za glavo


Oba omenjena ugledna pravnika takšnim praksam nasprotujeta. Dr. Zupančič v svojem tvitu objavlja pravno mnenje, v katerem pove, da sodišče ne more z lastnim mnenjem o sebi odločati, ali je nepristransko ali ne; takšno je tudi stališče ESČP. Zaradi dvoma v poštenje sodišča poziva k ustavni pritožbi, če pa ta ne bo upoštevana, se je nujno pritožiti na ESČP.



Dr. Avbelj pa v svojem komentarju na portalu IUS-INFO pravi, da gre pri vsem skupaj za zdravo kmečko pamet. Sodišče mora biti objektivno nepristransko, in sicer zato, da ustvarja zaupanje javnosti v sodstvo, ki je v demokratični družbi nujno. Če sodišče ni pošteno, ni zaupanja v pravico, in če ni pravice, ni demokracije, bi lahko rekli.

Če zaupanje v sodstvo vzamemo kot enega od bistvenih pokazateljev demokratičnosti družbe, potem je demokracija v Sloveniji ogrožena. Na lestvici OECD smo se namreč znašli blizu dna, med Italijo in Latvijo; slabši pa smo, denimo, od Mehike in Rusije.


Slovenski sodniki izločitev jemljejo osebno


Demokratična družba je lahko le varna in pravična družba. Na to je opozarjal že sodnik Radonjić v oddaji Intervju, kjer je omenil pritiske, ki jih je bil deležen ob nasprotovanju slovenskemu pravnemu sistemu, ki je, kot je rekel, podrejen kriminalu belih ovratnikov.

Radonjić je po lastnih besedah Noviča oprostil, ker so dokazi jasno kazali, da ni kriv, tako je menil tudi nemški sodni izvedenec. Tožilstvo mu je med postopkom očitalo pristranskost in podalo predlog za njegovo izločitev, po drugi strani pa se strinja z isto zasedbo sodišča, ki se je že enkrat pokazala kot neverodostojna.

V takšnih primerih je, tako dr. Avbelj, potrebna izločitev sodnikov, saj se s tem zagotovi večja nepristranskost. Po njegovih besedah se slovenski sodniki nočejo izločiti, ker bi to zanje imelo preveč oseben pomen. Če pa vzamemo v obzir Radonjićeve besede, lahko sklepamo, da so nekateri tudi podvrženi kriminalu.

Kakorkoli že, v pravu velja, da ni nujno le, da je pravica izvršena, ampak tudi, da ljudje vidijo, da je izvršena. Primer Novič pa razkriva ravno nasproten obraz sodstva: večkrat smo priča grobim kršitvam načel pravnih postopkov.

Temu je nenazadnje pritrdil tudi bivši ustavni sodnik Krivic v svoji današnji objavi v Delu: "Tudi če se je sodnik Radonjić še tako hudo pregrešil zoper nesporna pravila sodniškega ravnanja in obnašanja, to ne more spremeniti bistvenega spoznanja, … da obtoženemu Noviču krivda vsekakor ni bila dokazana in da ga je zato v vsakem primeru treba oprostiti."

[podcast_playlist series="tedenski-izbor" limit="7"]
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30