Zaupanje v medije, tudi RTV Slovenija, ostaja negativno. In izrazito polarizirano

Ugled, ki so ga mediji in novinarji zapravili v minulih letih, bo težko povrniti, pričajo tudi zadnji rezultati zaupanja v institucije, ki jih izvaja agencija Valicon. Ob začetku koronakrize je splošno zaupanje v novinarje in medije iz izrazito negativnega odnosa najprej precej poskočilo, od takrat pa vseskozi pada in ostaja globoko negativno. 

Manj kot medijem Slovenci v povprečju zaupamo zgolj še različnim političnim institucijam in Cerkvi.

Posebna zgodba je tu javna RTV Slovenija, ki uživa nadpovprečno zaupanje glede na druge medije, a je med ljudmi še vedno več tistih, ki ji ne zaupa kot ji zaupa. Po skoku zaupanja ob vstopu v epidemijo je do lanskega poletja močno upadlo, od takrat pa se je nekoliko popravilo ter se približalo srednji vrednosti.

Po anketi Domovine, ki vključuje podpornike različnih političnih opcij, RTV Slovenija izrazito zaupajo volivci strank leve opozicije, izrazito ji ne zaupajo volivci vladne koalicije, negativno zaupanje pa beleži tudi med neopredeljenimi.

Največ zaupanja med poklici in institucijami tradicionalno uživajo gasilci, medicinske sestre, znanstveniki, učitelji, zdravniki, tudi vojaki in mali človek z ulice. Na dnu lestvice ostajajo sodniki, direktorji, državni uradniki, duhovniki, vladni ministri in politiki na splošno.

Glede na lanski junij so največ zaupanja pridobili odvetniki, (mali) podjetniki ter učitelji, nad deset točk rasti beležijo še direktorji, državni uradniki, vojaki, javni tožilci in umetniki. Občutnejših padcev zaupanja v tem času ni bilo, še največ – pet točk – so izgubili policisti.

Med institucijami na vrhu ostajajo mala slovenska podjetja, podjetja, kjer so anketiranci zaposleni, dobro se drži šolstvo, trgovine in druga velika podjetja ter zdravstvo in vojska. Na dnu zaupanja so mediji, stranke opozicije, Cerkev, vlada, stranke koalicije in državni zbor.

Glede na zadnjo meritev junija lani je največ zaupanja pridobila Evropska komisija, sledijo velika slovenska podjetja ter RTV Slovenija. Glede na rast zaupanja sledijo trgovine in trgovska podjetja, banke in župani (rast +13). Občutnejšo rast, torej za 10 točk ali več, beležijo še vojska, tuja velika podjetja, mala slovenska podjetja ter sindikati. Občutnejših padcev v tem obdobju pri Valiconu ne beležijo, se pa nadaljuje negativni trend pri zaupanju v predsednika republike in v policijo.

Kaj se dogaja z zaupanjem v medije

Zaupanje v novinarsko delo in medije je z leti močno upadlo in se znašlo globoko v negativnih razmerjih. Začetek koronakrize je v tem smislu pomenil močan skok navzgor, a še vedno ne v pozitivno razmerje med tistimi, ki medijem zaupajo in onimi, ki jim ne zaupajo. Že po nekaj mesecih poročanja v krizi se je to zaupanje v dobršni meri stopilo.

V pogledu na lestvico vidimo, da je zaupanje v novinarje negativno -21, kar predstavlja razmerje med deležem ljudi, ki jim zaupa in ne zaupa. Mediji pa so celo na 18. od 23. mest zaupanja v institucije z negativnim razmerjem -27.

RTV Slovenija ostaja medij nadpovprečnega zaupanja. S skokom za 14 točk od junija lani je na 9. mestu med inštitucijami in organizacijami, a je zaupanje vanjo še vedno negativno (-4).

Kaj se podrobneje dogaja pri zaupanju v medije in predvsem RTV Slovenija, nam lahko razjasni vpogled v rezultate ankete na Domovini o zaupanju v medije, v kateri je sodelovalo 2.038 naših bralcev. Anketa sicer ni reprezentativna na celotno populacijo, pove nam pa veliko o tem, kakšno zaupanje posamezni mediji uživajo med podporniki vladnih strank, podporniki leve opozicije ter tistimi, ki se politično ne opredeljujejo - pri čemer je med sodelujočimi nekoliko večji delež nadpovprečno izobraženih.

Sodelujoči podporniki vladne koalicije najbolj zaupajo Domovini, Radiu Ognjišče, Požareportu in Družini. Najmanj pa Necenzurirano, POP TV, Dnevniku in Mladini.

Politično neopredeljeni sodelujoči v povprečju vse medije ocenjujejo bolj kritično od podpornikov desne ali leve politične opcije. Najbolj zaupajo PlanetuTV/Siolu, nato Financam, Domovini in Požareportu. Najmanj pa Slovenskim novicam, Dnevniku, Necenzurirano in Mladini.

Podporniki strank leve opozicije pa na prvo mesto po zaupanju postavljajo RTV Slovenija, takoj za njo pa Mladino, POP TV in Večer. Najmanj pa zaupajo Portalu+, Demokraciji, Požareportu ter Novi24TV.si

Ter še spodnji del lestvice medijev po zaupanju:

Sodelujoče smo prosili tudi, da izmed naštetih medijev izberejo tri, ki jih spremljajo najpogosteje. Pri podpornikih vlade so bili največkrat v izboru Nova24TV, Domovina, TV Slovenija, Siol.net in Požareport. Pri politično neopredeljenih RTV Slovenija, POP TV, Siol.net, Planet TV in Nova24TV. Največ podpornikov leve opozicije pa redno spremlja RTV Slovenija, POP TV, A Kanal, Delo in Mladino.

Pluralen ali nepluralen medijski prostor?

Sodelujoče v naši anketi pa smo povprašali še, kakšna je po njihovi oceni pluralnost slovenske medijske krajine.

Tudi pri pogledu na to so bistvene razlike glede na nazorsko, oziroma politično usmeritev. Medtem ko praktično vsi volivci vladne koalicije (96 %) slovensko medijsko krajino vidijo kot nagnjeno v levo, tako meni tudi tri četrtine neopredeljenih sodelujočih. Enako pa je prepričanih zgolj 17 % sodelujočih podpornikov levih opozicijskih strank. Večina njih slovensko medijsko krajino vidi kot uravnoteženo, slaba tretjina pa celo meni, da je nagnjena v desno.