Zaupanje v EU narašča, glavna skrb ostajajo migracije. Slovenci smo nad njimi najbolj zaskrbljeni
POSLUŠAJ ČLANEK
Zaupanje v Evropsko unijo med prebivalci držav članic narašča in se je od lani jeseni povečalo v 20 državah članicah. Vse več ljudi ima tudi pozitivno mnenje o EU in so glede prihodnosti optimistični. Zaskrbljeni pa so predvsem nad migracijami in klimatskimi spremembami.
Več kot polovica Slovencev kot glavni problem EU vidi migracije, medtem ko smo glede klimatskih sprememb med najmanj zaskrbljenimi. Hkrati pa smo znotraj EU največji zagovorniki monetarne unije in skupne evropske valute.
44 % prebivalcev Evropske unije zaupa Evropski uniji, kar je 2 odstotka več od lanske jeseni, ko je bila izvedena zadnja terenska raziskava Eurostata. Zaupanje je najvišje po jeseni 2009, ko je znašalo 48 % in 13 odstotkov višje od let 2013-2015, ko je znašalo le 30 %.
Obenem je zaupanje v EU v povprečju 10 odstotkov višje od zaupanja v nacionalne institucije.
Najvišje zaupanje v EU vlada med Litvanci (72 %), Danci (68 %) Estonci (60 %), Luksemburžani (59 %), Finci (58 %) in Portugalci (57 %). Najnižje pa med Italijani (37 %), Čehi (36 %), Francozi (33 %), Grki (32 %) in Britanci (29 %).
V 27 državah članicah je večina zadovoljna s tem, kako v Evropski uniji deluje demokracija, kar je pomembno izboljšanje od lani. Najbolj zadovoljni so Irci, Danci, Portugalci in Poljaki, najmanj pa Britanci, Francozi in Grki. Skupno razmerje je 55 % zadovoljnih proti 36 % nezadovoljnih.
Kot državljani EU se najbolj počutijo Luksemburžani, Nemci, Španci, Irci in Finci, najmanj pa Čehi, Grki, Italijani in Bolgari.
Največjo prednost Evropske unije sicer njeni državljani vidimo v prostem pretoku ljudi in kapitala znotraj EU (60 %), stanje miru med državami članicami (54 %), programi študentskih izmenjav (24 %), v Evru (24 %) in skupni ekonomski moči (23 %).
Največ pa smo pridobili z odpravo mejnih kontrol znotraj EU, s cenami klicev iz drugih držav članic EU, boljšimi potrošniškimi pravicami pri kupovanju znotraj EU ter pri koriščenju letalskega prometa, pri zdravstveni podpori v drugih članicah EU ter življenju, delu in študiju v drugih članicah EU.
Najbolj pa nas, na ravni Evropske unije, še vedno skrbijo migracije (34 %, 6 manj kot lani jeseni), klimatske spremembe (22 %, 6 % več kot lani jeseni), gospodarska situacija, javne finance in terorizem (18 %).
Po zaskrbljenimi nad migracijami smo Slovenci s 53 % na prvem mestu znotraj Evropske unije. Takoj za tem nas skrbi terorizem (20 %) in šele nato klimatske spremembe (17 %).
Prebivalce držav članic EU sicer na nacionalni ravni najbolj skrbi brezposelnost , dvig cen in inflacija, zdravstveno in socialno varstvo ( vse 21 %), okolje in podnebne spremembe (20 %, 6 več kot lani jeseni), imigracije (17 %, 6 manj kot lani jeseni), gospodarska situacija (16 %) in pokojnine (14 %).
Slovence v svoji državi daleč najbolj skrbi zdravstveno in socialno varstvo (47 %), nato imigracija (24 %) in pokojnine (22 %).
Slovenci smo po zaupanju v Evropsko unijo sicer v spodnjem delu držav članic. A v slabem letu dni je število tistih, ki zaupajo EU, poraslo za 8 odstotkov (na 45 %), tistih, ki EU ne zaupajo, pa padlo za 6 odstotkov (na 50%).
Smo pa Slovenci med bolj optimistični, ko gre za prihodnost Evropske unije. Z 69 % optimistov in 28 % pesimistov smo na enajstem mestu med državami članicami. Najbolj optimistični so sicer Irci, Danci, Latvijci, Poljaki in Nizozemci, najmanj pa Italijani, Čehi, Francozi, Britanci in Grki.
Po občutku koliko naš glas v Evropski uniji šteje, smo v povprečju (50 % šteje, 40 % ne šteje), nekoliko pod povprečjem pa pri zadovoljstvu, kako deluje demokracija v EU (21. mesto). Obenem se nas velika večina, 77 %, počuti kot državljani EU, zgolj 23 odstotkov pa se tako ne počuti.
Več kot polovica Slovencev kot glavni problem EU vidi migracije, medtem ko smo glede klimatskih sprememb med najmanj zaskrbljenimi. Hkrati pa smo znotraj EU največji zagovorniki monetarne unije in skupne evropske valute.
44 % prebivalcev Evropske unije zaupa Evropski uniji, kar je 2 odstotka več od lanske jeseni, ko je bila izvedena zadnja terenska raziskava Eurostata. Zaupanje je najvišje po jeseni 2009, ko je znašalo 48 % in 13 odstotkov višje od let 2013-2015, ko je znašalo le 30 %.
Obenem je zaupanje v EU v povprečju 10 odstotkov višje od zaupanja v nacionalne institucije.
Najvišje zaupanje v EU vlada med Litvanci (72 %), Danci (68 %) Estonci (60 %), Luksemburžani (59 %), Finci (58 %) in Portugalci (57 %). Najnižje pa med Italijani (37 %), Čehi (36 %), Francozi (33 %), Grki (32 %) in Britanci (29 %).
V 27 državah članicah je večina zadovoljna s tem, kako v Evropski uniji deluje demokracija, kar je pomembno izboljšanje od lani. Najbolj zadovoljni so Irci, Danci, Portugalci in Poljaki, najmanj pa Britanci, Francozi in Grki. Skupno razmerje je 55 % zadovoljnih proti 36 % nezadovoljnih.
Kot državljani EU se najbolj počutijo Luksemburžani, Nemci, Španci, Irci in Finci, najmanj pa Čehi, Grki, Italijani in Bolgari.
Največjo prednost Evropske unije sicer njeni državljani vidimo v prostem pretoku ljudi in kapitala znotraj EU (60 %), stanje miru med državami članicami (54 %), programi študentskih izmenjav (24 %), v Evru (24 %) in skupni ekonomski moči (23 %).
Največ pa smo pridobili z odpravo mejnih kontrol znotraj EU, s cenami klicev iz drugih držav članic EU, boljšimi potrošniškimi pravicami pri kupovanju znotraj EU ter pri koriščenju letalskega prometa, pri zdravstveni podpori v drugih članicah EU ter življenju, delu in študiju v drugih članicah EU.
Najbolj pa nas, na ravni Evropske unije, še vedno skrbijo migracije (34 %, 6 manj kot lani jeseni), klimatske spremembe (22 %, 6 % več kot lani jeseni), gospodarska situacija, javne finance in terorizem (18 %).
Po zaskrbljenimi nad migracijami smo Slovenci s 53 % na prvem mestu znotraj Evropske unije. Takoj za tem nas skrbi terorizem (20 %) in šele nato klimatske spremembe (17 %).
Prebivalce držav članic EU sicer na nacionalni ravni najbolj skrbi brezposelnost , dvig cen in inflacija, zdravstveno in socialno varstvo ( vse 21 %), okolje in podnebne spremembe (20 %, 6 več kot lani jeseni), imigracije (17 %, 6 manj kot lani jeseni), gospodarska situacija (16 %) in pokojnine (14 %).
Slovence v svoji državi daleč najbolj skrbi zdravstveno in socialno varstvo (47 %), nato imigracija (24 %) in pokojnine (22 %).
Slovenci med manj zaupljivimi do EU, a zaupanje narašča
Slovenci smo po zaupanju v Evropsko unijo sicer v spodnjem delu držav članic. A v slabem letu dni je število tistih, ki zaupajo EU, poraslo za 8 odstotkov (na 45 %), tistih, ki EU ne zaupajo, pa padlo za 6 odstotkov (na 50%).
Smo pa Slovenci med bolj optimistični, ko gre za prihodnost Evropske unije. Z 69 % optimistov in 28 % pesimistov smo na enajstem mestu med državami članicami. Najbolj optimistični so sicer Irci, Danci, Latvijci, Poljaki in Nizozemci, najmanj pa Italijani, Čehi, Francozi, Britanci in Grki.
Po občutku koliko naš glas v Evropski uniji šteje, smo v povprečju (50 % šteje, 40 % ne šteje), nekoliko pod povprečjem pa pri zadovoljstvu, kako deluje demokracija v EU (21. mesto). Obenem se nas velika večina, 77 %, počuti kot državljani EU, zgolj 23 odstotkov pa se tako ne počuti.
Povezani članki
Zadnje objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
7 komentarjev
sv. ahac
Jaz se ne počutim za državljana in se tudi nikoli ne bom. Sem Slovenec, tako kot moja mati in oče in bom Slovenec ostal do smrti. Nikoli ne bom evropejec, ker to ni nacionalnost in tudi nikoli ne bo.
MEFISTO
Brisali so mi komentar, katerega vsebino lahko dokažem od črke do črke.
Nekoga je najbrž najbolj motilo to, da hodi po sveti slovenski zemlji le še kakih 1.300.000 Slovencev, torej manj kot jih je ostalo po komunističnih genocidih v letu 1945 in v kakem letu prej ter pozneje.
Seveda nasprotujem tudi sprejemu 200.000 migrantov iz naprednih bližnje vzhodnih dežel in iz severne ter podsaharske Afrike.
Bog naj jim bo pravičen in strog sodnik, ker kršijo pravico do svobodne misli ter besede.
Kolikor jih poznam, bodo zadržali tudi ta komentar, ker so v prvih vrstah fronte za svobodo pisane in izgovorjene besede.
MEFISTO
Evo ti ga na, pa so objavili in me presenetili, za kar sem jim hvaležen in si končno zaslužijo tudi pohvalo. Sicer sem pa prvotno tudi izrazil skrb zaradi hitrega izumiranja slovenskega naroda in se sarkastično vprašal, kaj nas čaka, če za razmnoževanja Slovencev ne bo pravočasno poskrbela LGBT, ki postaja vodilna politična in moralna sila v deželici na nesrečni strani Alp.
debela_berta
par pobitih zločincev domobranskih NE more biti genocid. naučite se že nekaj jasnih zgodovinskih dejstev...
APMMB2
Evropska zveza nima svetle prihodnosti. Ne zaveda se namreč moči, ki jo ima. Ta moč je v kulturi, to pa lahkomiselno zapravlja z multikulturnostjo. Če mešamo plemenito vino s čmigo, bomo dobili samo čmigo in plemenitosti je konec.
Avto, televizor, celo letalo znajo narediti kjerkoli v svetu. Evropske kulture pa nimajo in je še dolgo ne bodo imeli.
Evropa pa pospešeno uničuje svojo kulturo, ki bazira na krščanskih vrednotah in veri.
Tu je probem Evrope in če se evropski voditelji tega ne bodo zavedali in začeli kuluro braniti, Evrope ne bo več. Vsi ki pridejo v Evropo morajo najprej sprejeti evropsko kulturo. To mora biti zapoved.
Kaj pomeni evropska kultura nam lepo kažejo prebivalci Hogkonga. Ti, če ravno so bili 100 let angleška kolonija in so jih Kitajci osvobodili, nočejo bitidel Kitajske, saj so v 100 letih evropske kulture postali Evropejci in hočejo ostati Evriopejci.
lukaab
zgledujte se po Čehih, jebeš tako EU 1 Slovenija ima sama dovolj skrbi glede izseljevanja državljanov kot še nikdar po osamosvojitvi, naš javni dolg znaša 70 % bdpja, uvažajo nam bosance, albance, slovence pa ven, krasna nova slovenija, saj smo to želeli ane ?
Teodor
Tu EU ni nič kriva. Kriv je socializem v naših glavah.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.