Zaupanje v EU narašča, glavna skrb ostajajo migracije. Slovenci smo nad njimi najbolj zaskrbljeni

Vir foto: unsplash
POSLUŠAJ ČLANEK
Zaupanje v Evropsko unijo med prebivalci držav članic narašča in se je od lani jeseni povečalo v 20 državah članicah. Vse več ljudi ima tudi pozitivno mnenje o EU in so glede prihodnosti optimistični. Zaskrbljeni pa so predvsem nad migracijami in klimatskimi spremembami.

 Več kot polovica Slovencev kot glavni problem EU vidi migracije, medtem ko smo glede klimatskih sprememb med najmanj zaskrbljenimi. Hkrati pa smo znotraj EU največji zagovorniki monetarne unije in skupne evropske valute.

44 % prebivalcev Evropske unije zaupa Evropski uniji, kar je 2 odstotka več od lanske jeseni, ko je bila izvedena zadnja terenska raziskava Eurostata. Zaupanje je najvišje po jeseni 2009, ko je znašalo 48 % in 13 odstotkov višje od let 2013-2015, ko je znašalo le 30 %.

Obenem je zaupanje v EU v povprečju 10 odstotkov višje od zaupanja v nacionalne institucije.

Najvišje zaupanje v EU vlada med Litvanci (72 %), Danci (68 %) Estonci (60 %), Luksemburžani (59 %), Finci (58 %) in Portugalci (57 %). Najnižje pa med Italijani (37 %), Čehi (36 %), Francozi (33 %), Grki (32 %) in Britanci (29 %).

V 27 državah članicah je večina zadovoljna s tem, kako v Evropski uniji deluje demokracija, kar je pomembno izboljšanje od lani. Najbolj zadovoljni so Irci, Danci, Portugalci in Poljaki, najmanj pa Britanci, Francozi in Grki. Skupno razmerje je 55 % zadovoljnih proti 36 % nezadovoljnih.

Kot državljani EU se najbolj počutijo Luksemburžani, Nemci, Španci, Irci in Finci, najmanj pa Čehi, Grki, Italijani in Bolgari.

Največjo prednost Evropske unije sicer njeni državljani vidimo v prostem pretoku ljudi in kapitala znotraj EU (60 %), stanje miru med državami članicami (54 %), programi študentskih izmenjav (24 %), v Evru (24 %) in skupni ekonomski moči (23 %).

Največ pa smo pridobili z odpravo mejnih kontrol znotraj EU, s cenami klicev iz drugih držav članic EU, boljšimi potrošniškimi pravicami pri kupovanju znotraj EU ter pri koriščenju letalskega prometa, pri zdravstveni podpori v drugih članicah EU ter življenju, delu in študiju v drugih članicah EU.

Najbolj pa nas, na ravni Evropske unije, še vedno skrbijo migracije (34 %, 6 manj kot lani jeseni), klimatske spremembe (22 %, 6 % več kot lani jeseni), gospodarska situacija, javne finance in terorizem (18 %).

Po zaskrbljenimi nad migracijami smo Slovenci s 53 % na prvem mestu znotraj Evropske unije. Takoj za tem nas skrbi terorizem (20 %) in šele nato klimatske spremembe (17 %).

Prebivalce držav članic EU sicer na nacionalni ravni najbolj skrbi brezposelnost , dvig cen in inflacija, zdravstveno in socialno varstvo ( vse 21 %), okolje in podnebne spremembe (20 %, 6 več kot lani jeseni), imigracije (17 %, 6 manj kot lani jeseni), gospodarska situacija (16 %) in pokojnine (14 %).

Slovence v svoji državi daleč najbolj skrbi zdravstveno in socialno varstvo (47 %), nato imigracija (24 %) in pokojnine (22 %).

Slovenci med manj zaupljivimi do EU, a zaupanje narašča


Slovenci smo po zaupanju v Evropsko unijo sicer v spodnjem delu držav članic. A v slabem letu dni je število tistih, ki zaupajo EU, poraslo za 8 odstotkov (na 45 %), tistih, ki EU ne zaupajo, pa padlo za 6 odstotkov (na 50%).

Smo pa Slovenci med bolj optimistični, ko gre za prihodnost Evropske unije. Z 69 % optimistov in 28 % pesimistov smo na enajstem mestu med državami članicami. Najbolj optimistični so sicer Irci, Danci, Latvijci, Poljaki in Nizozemci, najmanj pa Italijani, Čehi, Francozi, Britanci in Grki.

Po občutku koliko naš glas v Evropski uniji šteje, smo v povprečju (50 % šteje, 40 % ne šteje), nekoliko pod povprečjem pa pri zadovoljstvu, kako deluje demokracija v EU (21. mesto). Obenem se nas velika večina, 77 %, počuti kot državljani EU, zgolj 23 odstotkov pa se tako ne počuti.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike