Zastrupljeno stanje duha, ki ni od včeraj in nekaterih še vedno ne gane

Številni pomladno čuteči sodržavljani se kar ne moremo začuditi spirali nestrpnosti, ki so jo s svojo nekakšno novo 'Protiimperialistično fronto' sprožile skrajne strukture slovenske levice. Skupaj s podporniki v velikem delu medijev pa tudi civilne družbe, ki obsega t.i. alternativno sceno, poteka - vsaj tako se zdi - namerno ''kurjenje'' nezadovoljstva. Nezadovoljstvo pa je zopet našlo svojega grešnega kozla ne samo v Janezu Janši temveč tudi v katoliškemu delu naroda. Ta pa predstavlja največjo nevarnost, še vedno osovraženi t.i. reakcionarni tabor, ki kar noče in noče dati miru slovenski ''progresivni'' avantgardi, da bi le-ta preoblikovala narodno obličje kot sama želi in hoče. A trenutni vzorec ni unikaten, temveč je preizkušen in znan.


Posnetek komentarja Rajka Podgorška je na voljo na koncu prispevka.




Resnici na ljubo je tokratni model izbruha politično-razrednega sovraštva – katoliki v Sloveniji smo namreč nekakšen razred državljanov, ki že dolgo živi v apartheidni ureditvi – drugačen samo po intenziteti ter neposrednosti. Vse to smo že videli, le agresivnost je še toliko večja.

Poškodovanje dragocene freske Julia Quaglia iz 18. stoletja, ki jo je leta 1872 restavriral še en znameniti slikar Janez Wolf, samo pomeni, da so vandali povečali svojo predrznost, saj smo žaljivih napisov na fasadah cerkva vajeni že dolgo. Tokrat bodo stroški popravila bistveno večji, saj se škode ne da popraviti z enim samim potegom pleskarskega čopiča.

Prav tako skrunitev prostorov Zavoda Iskreni ni prva težava, s katero se je morala soočiti ta družinska organizacija. Ob organiziranju vedno bolj množično obiskanega Festivala družin so jo mediji že napadali, a kaj zato, če ta ''mali nebodigatreba'' pred desetletjem pač ni imel nobenih medijskih kanalov preko katerih bi se lahko branil. Ker pa danes navadne medijske insinuacije ne delujejo več, bomo dobili napad s težko artilerijo v obliki razprave v Državnem zboru, nekateri pa so si že dali duška z uradnimi izjavami ter na družabnih omrežjih.

Vedno nove javne grožnje posameznikom oz. t.i. ''narodu sovražnim elementom'' tudi niso od včeraj, temveč smo imeli predpriprave za takšna dejanja že v času obešanja lutk s Starega mostu v Mariboru. Ker mediji in civilna družba že takrat niso odločno reagirali, se je kača sovraštva redila na njihovih prsih in zato se ni potrebno čuditi, da se sedaj že celo leto ubadamo s tekmovanjem skrajnežev, kdo bo nase bolj opozoril z ''domiselnimi'' javnimi grožnjami. Zadnji val napadov so tako utrpeli katoliški duhovniki, imeli pa smo tudi napad na župnišče z eksplozivnim sredstvom, kar pomeni, da je skrajna levica na slovenskem ''uspešno'' sprožila vzorec napadov, ki pravzaprav bolj spominja na problematiko islamističnega terorizma.

NE pozivom po povezovanju v skupno dobro


Da je nekaj v družbi res hudo narobe, na nek način kažejo kar tri pobude za politično pomiritev v enem tednu, ki pa so vse doživele negativen odziv s strani naščuvanih novodobnih ''borcev'' za novo ''revolucijo''. Toda, če je bilo zavrnitev vabila predsednika republike Boruta Pahorja k posvetu vseh političnih strank s strani Luke Meseca pričakovati, stranka Levica se kot nekdaj Partija namreč ne pusti podučevati nikomur, je s svojim arogantno-užaljenim odzivom presenetil Marjan Šarec. Ravnanje absolutno nevredno bivšega predsednika vlade.

Tudi nova Iniciativa Povežimo Slovenijo, ki stremi k povezavi desne in leve demokratične sredine je ob prvem vstopu v javni prostor doživela kar velik pogrom. Morda zato, ker je v Sloveniji sprejemljivo le ''ljudsko-frontno'' povezovanje z ''novimi'' obrazi v obliki političnih analfabetov, ki jih nato iz ozadja krmili globoka država, medtem ko poizkus resnega nastopa z razvejanim političnim terenskim pristopom in resnimi kadri ni zaželen?

Da so zadeve resne, nam je na koncu sporočil še poziv znanih in javno izpostavljenih Slovencev iz družbeno političnega sveta, ki je resda bolj desno usmerjen, a so na njem tudi predstavniki leve provenience. Odzivov na ta poziv še ni, domnevamo pa, da ne bodo tako množični, kot je bil javni poziv Zoranu Jankoviču na Magistratu oktobra leta 2011.
Nezmožnost politične pomiritve v Sloveniji v tem težkem času državi ne prinaša nič dobrega.

Nezmožnost politične pomiritve v Sloveniji v tem težkem času državi ne prinaša nič dobrega. To je ugotovil tudi del politične sredine, ki počasi le razmišlja, da povezava z radikalno Levico ter njenim vedno bolj radikalnim priključenim krilom Socialnih demokratov, ni smiselna. Spontane obsodbe razpihovanja sovraštva, ki se vedno bolj širijo po družbenih medijih in vsaj malce želijo pogasiti plamene nepotrebne radikalizacije, so dobrodošle, a vprašanje ali bodo dovolj?

Na pogrom nad Zavodom Iskreni je tako hitro solidarnostno reagiral katoliški del civilne družbe s peticijo ''Vsi smo Iskreni!'', ki jo je pripravil portal Časnik.si, in ki so jo podprli številni na desni sredini. Vse lepo in prav, a od Zbora za republiko, civilno-družbene pobude Prebudimo Slovenijo, skupnosti Družina in Življenje ter Zavoda Živim! je to bilo pričakovati, umanjkali pa so pozivi s strani leve sredine. Na strani nekaterih so tako še vedno prisotne politične kalkulacije, morda pa gre celo za strah pred maščevanjem.

Potrebujemo odgovor na radikalizacijo


Nobenega dvoma ni, da bo ob tej radikalizaciji javno-političnega diskurza desno-sredinski pol strnil vrste. A težava je, da tu ne gre za politično temo, kjer bi se delili po logiki levo-desno. Kadar gre za razpihovanje javne nestrpnosti in sovraštva, je potreben odziv vseh, pa najsi gre za tematiko pogroma nad versko skupnostjo ali pa nedavno izpostavljeno skrajno zavržno problematiko spolnega nasilja nad ženskami.

Eskalacija dogodkov, ki smo ji bili priča v zadnjih tednih, je pokazala, da dokončno potrebujemo močno demokratično pluralno sredino, ki bo odgovorila na izzive radikalizacije. Na njej leži odgovornost, da bo sprožila tudi širši odziv vseh pristojnih inštitucij, od varuha človekovih pravic do Policije.

Zaključimo z zgodovinarjem Stanetom Grando, ki je v zborniku O vzponu komunizma na Slovenskem lucidno zapisal: ''Kaže, da so največja žrtev slovenskega komunizma slovenski liberalci, ki so mu v svojem slepem protiklerikalizmu držali »lojtre«. Med klasično slovensko levico in tisto totalitarnega porekla očitno nikoli ne bo pomiritve. Eden od njiju bo moral oditi v zgodovino.''

Le upamo lahko, da je med nami dovolj sicer različno mislečih, a dobronamernih in iskrenih ljudi, ki vidijo, da takšno stanje duha ne pelje nikamor in ki bodo prevzeli odgovornost na svoja pleča ter ne bodo dovolili, da prihodnost naroda krojijo ekstremisti.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike