Zasedanje notranjih ministrov EU: na meje želijo poslati 10.000 pripadnikov Frontexa

POSLUŠAJ ČLANEK


Na zasedanju notranjih ministrov Evropske unije, ki je potekal včeraj v Bruslju, so ministri razpravljali o krepitvi Agencije za nadzor evropske mejne in obalne straže, bolj znane kot Frontex.

Čeprav so imeli na mizi veliko različnih predlogov, pa na koncu niso sprejeli skupne odločitve.

Mnenja se krešejo predvsem pri dodelitvi novih 10.000 varuhov meje za zaščito zunanjih meja EU in sodelovanje s tretjimi državami.

Ministri so na zasedanju razpravljali o krepitvi Frontexa v smislu povečanja števila osebja in boljše tehnične opremljenosti, izboljšanju sodelovanja s tretjimi državami. In to ne zgolj z državami Zahodnega Balkana, kot je to v zakonodaji predvideno do sedaj, ampak tudi z zagotavljanjem podpore državam, pri vračanju migrantov in vključitev Evropskega sistema za nadzor meje v Agencijo za nadzor evropskih meja in obalne straže.

Ko je predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker predlaga postavitev dodatnih 10.000 novih pripadnikov Frontexa na zunanje meje EU, je Violeta Wagner, vodja projektov pri Mednarodnem centru za razvoj migracijske politike, opozorila, da bi okrepitev Frontexa lahko pomenil povečanje števila smrtnih žrtev na mejah, saj bi migranti v Evropo vseeno poskušali priti, kljub večjim in bolj učinkovitim oviram na mejah.

V predlogu, ki so ga obravnavali ministri, je bil tudi načrt, da že do leta 2020 na mejo pošljejo teh 10.000 varuhov. A se ministri o njem niso izjasnili in tega načrta niso sprejeli. Nemški notranji minister Horst Seehofer je glede številke 10.000 varuhov mnenja, da je številka prevelika in do leta 2020 neizvedljiva. "Pogovoriti se moramo kakšne številke so do leta 2020 izvedljive. Ne smemo si dovoliti nobenih utopičnih obljub," je še dodal Seehofer. Avstrija, ki končuje predsedovanje svetu EU, je predlagala kompromis, s katerim bi do leta 2020 na meje poslali 5.000 varuhov, do leta 2027 pa še naslednjih 5.000.

V zvezi z načrtom, ki bi na zunanje meje EU poslal posebne evropske varuhe, so Italija, Španija in Grčija izrazile veliko zaskrbljenost, saj naj bi ti varuhi močno posegali v suverenost njihovih držav. Po mnenju opazovalcev, je načrt nerealističen, kar je tudi razlog, da ga ministri niso sprejeli.

Glede pošiljanja 10.000 varuhov na zunanje meje je zadržan tudi slovenski minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, ki je povedal, da "Slovenija ostaja zadržana do končne številke 10.000, poleg tega pa še nismo videli kriterijev oziroma določitvenega ključa za porazdelitev po državah članicah." Minister je pozdravil napotitev članov Frontexa na Zahodni Balkan, kar zakonodaja omogoča že sedaj. 

Strah pred novim valom migracija


Po zaprtju zahodnobalkanske migracijske poti leta 2016 (Grčija-Makedonija, Srbija, Hrvaška), migranti v Evropo sedaj prihajajo po drugi poti, preko Albanije, Črne Gore in Bosne in Hercegovine. Od januarja do maja 2018 so oblasti v teh državah zabeležile 6.700 novih migrantov in prosilcev za azil.

Ministri EU so pri sprejemanju odločitev v zvezi z migracijami zavedajo, da se migracijski val, ki je zajel Evropo leta 2015, lahko ponovi. Zajezitev je takrat uspela s sodelovanjem s Turčijo in Libijo, po novi zakonodaji, pa bi bilo sodelovanje s tretjimi državami še lažje.

V primerjavi z letom 2017 se je v prvih sedmih mesecih 2018, po podatkih Frontexa, število migrantov, ki so ilegalno prišli v Evropo, zmanjšalo za 40%. Kljub temu pa migracije ostajajo pereča politična in družbena tema, ki bo gotovo sooblikovala tudi podobo prihodnje kampanje za evropske volitve.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike