Zaščita otrok argument Evropske komisije za skeniranje zasebnih sporočil in elektronske pošte

POSLUŠAJ ČLANEK
Evropska komisija, ki se sooča z vse večjim številom kritik, je v neuradnem dokumentu zagovarjala svoj zakonodajni predlog za boj proti gradivu o spolni zlorabi otrok in trdila, da ni v nasprotju z Listino EU o temeljnih pravicah in obstoječo sodno prakso.

Osnutek zakona bi pravosodne organe pooblastil za izdajanje odredb o odkrivanju, s katerimi bi platforme, kot sta WhatsApp in Gmail, prisilili, da vzpostavijo samodejna orodja in pregledajo vsa sporočila v svojih storitvah, da bi odkrili sumljivo gradivo in poskuse "nagovarjanja" mladoletnikov.

Predlog Komisije bi v imenu boja proti kaznivim dejanjem zoper otroke prisilil številna tehnološka podjetja, da pregledujejo in analizirajo sporočila svojih uporabnikov. Elektronska pošta, besedila, sporočila na družabnih omrežjih in sporočila DM bi bila lahko predmet dostopa do navadnega besedila in skeniranja. Z namestitvijo skeniranja na strani odjemalca na naših napravah bi lahko celo izničili šifriranje.

Veliko kritike od samega začetka


Odkar je bil predlog lani predstavljen, je zbral številne negativne odzive zaradi nesorazmernega učinka na temeljne pravice, ki so jih podali evropski nadzornik za varstvo podatkov, zunanja ocena Evropskega parlamenta in pravna služba Sveta EU.

Prav slednja, ki ima poseben vpliv na oblikovanje politike EU, je Evropsko komisijo spodbudila k obrambi, kot je razvidno iz neuradnega dokumenta z dne 16. maja, ki je bil posredovan ustreznemu tehničnemu telesu Sveta EU.

"Službe Komisije menijo, da predlagana pravila in dosedanja sodna praksa, ki so na voljo v celoti in se pravilno razlagajo, ne dajejo razlogov za sklep, da je predlagana uredba v tej točki nezdružljiva z Listino o varstvu podatkov," je zapisano v neuradnem dokumentu, o katerem poročajo v bruseljskih medijih.

Odredbe o odkrivanju in zaščitni ukrepi


V dokumentu je bilo ponovno poudarjeno, da naj bi bili nalogi za odkrivanje le zadnji možni ukrep. Da bi to zagotovili, se lahko nalogi izdajo le po obveznem predhodnem postopku ocene in zmanjšanja tveganja.

Pristojno nacionalno sodišče mora predhodno preučiti, ali obstajajo dokazi o znatnem tveganju, da bo storitev zlorabljena za spolno zlorabo otrok, in ali razlogi za izdajo naloga odtehtajo njegove negativne posledice, pri čemer je treba pretehtati vse temeljne pravice ter druge zadevne pravice in interese.

Poleg tega je Komisija poudarila, da morajo biti v postopek vključeni tudi neodvisni javni organi.

Eden od zaščitnih ukrepov v zvezi s tem je, da morajo ponudniki storitev, za katere velja odredba o odkrivanju, redno poročati o izvajanju, pristojni nacionalni organ pa mora redno ocenjevati, ali so morda potrebne kakršne koli spremembe obveznosti odkrivanja, da se zagotovijo učinkovita pravna sredstva in obravnavanje pritožb ter drugi nadzori.

Odredba o odkrivanju bi bila prav tako usmerjena na določeno storitev ali celo njene posamezne dele, zato po navedbah dokumenta ne bi bilo splošnega spremljanja. Prav tako bi obstajale časovne omejitve in cilj bi bilo le določeno posebno gradivo in pogovori, ki vključujejo posebna kazniva dejanja. Druge vrste kaznivih dejanj ali ogrožanja nacionalne varnosti naj ne bi bile vključene.

Temeljne pravice in varovanje podatkov


Kritike v zvezi z nalogi za odkrivanje so se nanašale na to, da lahko omejijo uveljavljanje nekaterih temeljnih pravic, zlasti pravic do zasebnosti in varstva osebnih podatkov uporabnikov zadevnih storitev.

To je povezano z dejstvom, da bi skeniranje zasebnih komunikacij potencialno vplivalo na vse uporabnike. Vendar je v neuradnem dokumentu Komisije poudarjeno, da v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije to niso absolutne pravice, ampak jih je treba obravnavati glede na njihovo funkcijo v družbi.

Zato je treba opraviti "tehtanje", pri katerem je treba upoštevati vse okoliščine obravnavanega primera. To bi lahko določili ponudniki storitev, saj predlagana pravila dopuščajo nekaj prostora za razlago, vendar bi se diskrecijska pravica in prožnost izvajali v podrobnem okviru, vključno z zaščitnimi ukrepi.

V besedilu je omenjeno, da hiter tehnološki in komercialni razvoj skoraj po definiciji vključuje dejavnosti, ki so občutljive z vidika temeljnih pravic. Zato Komisija meni, da so potrebni zaščitni ukrepi in smernice. V dokumentu je tudi dodano, da je dostop do nekaterih osebnih podatkov uporabnikov, ki jih hranijo ponudniki spletnih storitev, vsekakor lahko koristen pri obravnavi kaznivih dejanj, vendar to ni nujno edino sredstvo za to.

V dokumentu je tudi poudarjeno, da se zločini povezani z otroki in otroško pornografijo razlikujejo od drugih spletnih kaznivih dejanj, kot so propaganda, sovražni govor ali kršitev avtorskih pravic, saj je kaznivo dejanje sama vsebina. V dokumentu je bilo priznano, da na vprašanja o združljivosti nalogov za odkrivanje z Listino pravic ni mogoče odgovoriti z absolutno gotovostjo. Vendar pa tudi ni razloga, da bi sklepali, da je predlagana uredba v tej točki nezdružljiva z Listino pravic.

Najbolj bodo prizadeti odvetniki, novinarji, delavci za človekove pravice, politični disidenti in zatirane manjšine – ljudje, ki najbolj potrebujejo varno komunikacijo, pravijo kritiki predlagane zakonodaje. To škodi tudi zlorabljenim in ogroženim otrokom, ki potrebujejo varno komunikacijo z zaupanja vrednimi odraslimi, da lahko poiščejo pomoč. Te ranljive osebe bodo v EU podvržene stalnemu nadzoru organov kazenskega pregona. Zunaj meja EU je lahko še slabše. Ko bodo ti posebni sistemi dostopa zgrajeni, smo lahko prepričani, da bo več avtoritarnih držav zahtevalo enako možnost branja naših sporočil, še pravijo skeptični glasovi.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike