Odkar velike obcestne luči razsvetljujejo mestne ulice in trge, se zvezd na nebu v mnogih svetovnih mestih sploh ne vidi več.

Po stoletju umetne razsvetljave znanstveniki ugotavljajo, da ena tretjina človeštva sploh ne more več videti Rimske ceste na nočnem nebu, poroča Newsweek

60% Evropejcev Rimske ceste ne vidi, če se ne podajo v naravne rezervate

Večina neba nad Zahodno Evropo je onesnažena s pojavom, ki se imenuje “sky glow” in pomeni odboj svetlobe v oblake. Nedotaknjeni so samo predeli nad Škotsko, Avstrijo, Skandinavijo in Španijo. Na podoben način je onesnažen del ZDA, vzhodno od reke Mississippi.

Pogled na Rimsko cesto je tako onemogočen 60% Evropejcem in 80% Američanom, razen če se meščani podajo v svetlobno neonesnažene naravne rezervate.

Med gospodarsko močnimi državami najmanj onesnaženi Nemčija in Indija

Svet, razsvetljen z umetno svetlobo. Vir: http://advances.sciencemag.org/content/2/6/e1600377.full
Svet, razsvetljen z umetno svetlobo. Vir: http://advances.sciencemag.org/content/2/6/e1600377.full Za večjo resolucijo kliknite na sliko.

Med članicami G-20 Mlečno cesto, kakor tudi imenujejo našo galaksijo, še najbolje vidijo Indijci in Nemci.

“Avtoceste v Nemčiji ponoči niso razsvetljene, kot tudi ne nekateri parki v Berlinu, saj ljudje verjamejo, da morajo parki biti podobni naravnim rezervatom,” pravi eden izmed raziskovalcev svetlobnega onesnaženja.

V Belgiji in na Nizozemskem imajo bistveno bolj razsvetljene ceste, v Ameriki pa mesta na osebo porabijo trikrat do petkrat več svetlobe kot v Nemčiji.

Največ onesnaženja v gosto poseljenih mestih

Največja svetlobna onesnaženost je predvsem na lokacijah z gosto poseljenostjo. Južna Koreja je tako na zadnjem mestu lestvice razvitih držav v tem, koliko lahko vidijo Mlečno cesto. V Singapurju je še huje , saj “celotna populacija živi pod tako svetlim nebom, da se oko ne more več prilagoditi nočni svetlobi,” komentirajo raziskovalci.

Ublažitev onesnaženja s toplimi LED žarnicami, ki manj škodujejo rastlinam in živalim, in seveda ljudem

Da bi omejili svetlobno onesnaženje, znanstveniki mestom predlagajo toplo obarvane LED žarnice, ki delujejo na nižji temperaturi in niso tako ostre, saj je tehnologija dosegla, da so zdaj enako finančno dostopne kot bele LED žarnice.

Presvetle žarnice na javnih mestih škodujejo rastlinam, živalim in ljudem, ki živijo blizu. Lahko zmotijo smer selitve ptic in količine hormonov pri nočnih živalih, kar vpliva na njihovo razmnoževanje.

Svetlobno onesnaženje Evrope. Vir: http://advances.sciencemag.org/content/2/6/e1600377.figures-only
Svetlobno onesnaženje Evrope. Vir: http://advances.sciencemag.org/content/2/6/e1600377.figures-only
Koliko ljudi na svetu živi v mestih?

Po podatkih iz leta 2014 v mestih po svetu živi 54% svetovnega prebivalstva. Na svetu je 28 megamest, torej mest, v katerih število prebivalcev presega deset milijonov. V njih živi 16% svetovnega mestnega prebivalstva. 16 megamest se nahaja v Aziji, 4 v Latinski Ameriki, po tri v Afriki in Evropi in dve v Severni Ameriki. Najhitreje mesta rastejo v Aziji in Afriki.

O Rimski cesti

Rimska cesta je spiralna galaksija s prečko, v kateri se nahaja planet Zemlja. Njeni spiralni tokovi so ponoči z Zemlje vidni kot pas svetlobe na nebu.

Stara je med 12 in 16 milijardami let. Galaksija vsebuje od 200 do 400 milijard zvezd in po najnovejših ocenah vsaj 100 milijard planetov.

Premer galaksije obsega približno 100.000 svetlobnih let. Naše osončje je od središča galaksije, kjer je velika črna luknja, oddaljeno 27 tisoč svetlobnih let,  osončje pa se okoli galaksije zavrti v 226 milijonih letih.

V jati 50 galaksij je naša najbližja soseda galaksija Andromeda, ki je od Rimske ceste oddaljena 2,5 milijona svetlobnih let. Znanstveniki so ugotovili, da se galaksiji približujeta in bosta trčili, vendar šele čez 4 milijarde let.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime