Zaradi svetlobnega onesnaženja Rimska cesta nevidna tretjini svetovne populacije
POSLUŠAJ ČLANEK
Odkar velike obcestne luči razsvetljujejo mestne ulice in trge, se zvezd na nebu v mnogih svetovnih mestih sploh ne vidi več.
Po stoletju umetne razsvetljave znanstveniki ugotavljajo, da ena tretjina človeštva sploh ne more več videti Rimske ceste na nočnem nebu, poroča Newsweek.
Večina neba nad Zahodno Evropo je onesnažena s pojavom, ki se imenuje "sky glow" in pomeni odboj svetlobe v oblake. Nedotaknjeni so samo predeli nad Škotsko, Avstrijo, Skandinavijo in Španijo. Na podoben način je onesnažen del ZDA, vzhodno od reke Mississippi.
Pogled na Rimsko cesto je tako onemogočen 60% Evropejcem in 80% Američanom, razen če se meščani podajo v svetlobno neonesnažene naravne rezervate.
Med članicami G-20 Mlečno cesto, kakor tudi imenujejo našo galaksijo, še najbolje vidijo Indijci in Nemci.
"Avtoceste v Nemčiji ponoči niso razsvetljene, kot tudi ne nekateri parki v Berlinu, saj ljudje verjamejo, da morajo parki biti podobni naravnim rezervatom," pravi eden izmed raziskovalcev svetlobnega onesnaženja.
V Belgiji in na Nizozemskem imajo bistveno bolj razsvetljene ceste, v Ameriki pa mesta na osebo porabijo trikrat do petkrat več svetlobe kot v Nemčiji.
Največja svetlobna onesnaženost je predvsem na lokacijah z gosto poseljenostjo. Južna Koreja je tako na zadnjem mestu lestvice razvitih držav v tem, koliko lahko vidijo Mlečno cesto. V Singapurju je še huje , saj "celotna populacija živi pod tako svetlim nebom, da se oko ne more več prilagoditi nočni svetlobi," komentirajo raziskovalci.
Da bi omejili svetlobno onesnaženje, znanstveniki mestom predlagajo toplo obarvane LED žarnice, ki delujejo na nižji temperaturi in niso tako ostre, saj je tehnologija dosegla, da so zdaj enako finančno dostopne kot bele LED žarnice.
Presvetle žarnice na javnih mestih škodujejo rastlinam, živalim in ljudem, ki živijo blizu. Lahko zmotijo smer selitve ptic in količine hormonov pri nočnih živalih, kar vpliva na njihovo razmnoževanje.
Po stoletju umetne razsvetljave znanstveniki ugotavljajo, da ena tretjina človeštva sploh ne more več videti Rimske ceste na nočnem nebu, poroča Newsweek.
60% Evropejcev Rimske ceste ne vidi, če se ne podajo v naravne rezervate
Večina neba nad Zahodno Evropo je onesnažena s pojavom, ki se imenuje "sky glow" in pomeni odboj svetlobe v oblake. Nedotaknjeni so samo predeli nad Škotsko, Avstrijo, Skandinavijo in Španijo. Na podoben način je onesnažen del ZDA, vzhodno od reke Mississippi.
Pogled na Rimsko cesto je tako onemogočen 60% Evropejcem in 80% Američanom, razen če se meščani podajo v svetlobno neonesnažene naravne rezervate.
Med gospodarsko močnimi državami najmanj onesnaženi Nemčija in Indija
Med članicami G-20 Mlečno cesto, kakor tudi imenujejo našo galaksijo, še najbolje vidijo Indijci in Nemci.
"Avtoceste v Nemčiji ponoči niso razsvetljene, kot tudi ne nekateri parki v Berlinu, saj ljudje verjamejo, da morajo parki biti podobni naravnim rezervatom," pravi eden izmed raziskovalcev svetlobnega onesnaženja.
V Belgiji in na Nizozemskem imajo bistveno bolj razsvetljene ceste, v Ameriki pa mesta na osebo porabijo trikrat do petkrat več svetlobe kot v Nemčiji.
Največ onesnaženja v gosto poseljenih mestih
Največja svetlobna onesnaženost je predvsem na lokacijah z gosto poseljenostjo. Južna Koreja je tako na zadnjem mestu lestvice razvitih držav v tem, koliko lahko vidijo Mlečno cesto. V Singapurju je še huje , saj "celotna populacija živi pod tako svetlim nebom, da se oko ne more več prilagoditi nočni svetlobi," komentirajo raziskovalci.
Ublažitev onesnaženja s toplimi LED žarnicami, ki manj škodujejo rastlinam in živalim, in seveda ljudem
Da bi omejili svetlobno onesnaženje, znanstveniki mestom predlagajo toplo obarvane LED žarnice, ki delujejo na nižji temperaturi in niso tako ostre, saj je tehnologija dosegla, da so zdaj enako finančno dostopne kot bele LED žarnice.
Presvetle žarnice na javnih mestih škodujejo rastlinam, živalim in ljudem, ki živijo blizu. Lahko zmotijo smer selitve ptic in količine hormonov pri nočnih živalih, kar vpliva na njihovo razmnoževanje.
Koliko ljudi na svetu živi v mestih?
Po podatkih iz leta 2014 v mestih po svetu živi 54% svetovnega prebivalstva. Na svetu je 28 megamest, torej mest, v katerih število prebivalcev presega deset milijonov. V njih živi 16% svetovnega mestnega prebivalstva. 16 megamest se nahaja v Aziji, 4 v Latinski Ameriki, po tri v Afriki in Evropi in dve v Severni Ameriki. Najhitreje mesta rastejo v Aziji in Afriki.
Po podatkih iz leta 2014 v mestih po svetu živi 54% svetovnega prebivalstva. Na svetu je 28 megamest, torej mest, v katerih število prebivalcev presega deset milijonov. V njih živi 16% svetovnega mestnega prebivalstva. 16 megamest se nahaja v Aziji, 4 v Latinski Ameriki, po tri v Afriki in Evropi in dve v Severni Ameriki. Najhitreje mesta rastejo v Aziji in Afriki.
O Rimski cesti
Rimska cesta je spiralna galaksija s prečko, v kateri se nahaja planet Zemlja. Njeni spiralni tokovi so ponoči z Zemlje vidni kot pas svetlobe na nebu.
Stara je med 12 in 16 milijardami let. Galaksija vsebuje od 200 do 400 milijard zvezd in po najnovejših ocenah vsaj 100 milijard planetov.
Premer galaksije obsega približno 100.000 svetlobnih let. Naše osončje je od središča galaksije, kjer je velika črna luknja, oddaljeno 27 tisoč svetlobnih let, osončje pa se okoli galaksije zavrti v 226 milijonih letih.
V jati 50 galaksij je naša najbližja soseda galaksija Andromeda, ki je od Rimske ceste oddaljena 2,5 milijona svetlobnih let. Znanstveniki so ugotovili, da se galaksiji približujeta in bosta trčili, vendar šele čez 4 milijarde let.
Rimska cesta je spiralna galaksija s prečko, v kateri se nahaja planet Zemlja. Njeni spiralni tokovi so ponoči z Zemlje vidni kot pas svetlobe na nebu.
Stara je med 12 in 16 milijardami let. Galaksija vsebuje od 200 do 400 milijard zvezd in po najnovejših ocenah vsaj 100 milijard planetov.
Premer galaksije obsega približno 100.000 svetlobnih let. Naše osončje je od središča galaksije, kjer je velika črna luknja, oddaljeno 27 tisoč svetlobnih let, osončje pa se okoli galaksije zavrti v 226 milijonih letih.
V jati 50 galaksij je naša najbližja soseda galaksija Andromeda, ki je od Rimske ceste oddaljena 2,5 milijona svetlobnih let. Znanstveniki so ugotovili, da se galaksiji približujeta in bosta trčili, vendar šele čez 4 milijarde let.
Zadnje objave
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
23. 4. 2024 ob 7:01
Ali je otrok razrvan in ne more spati?
22. 4. 2024 ob 18:45
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
V politiko vstopata še dva novinarja TV Slovenija
22. 4. 2024 ob 15:13
Vsak človek v povprečju zaužije 18 kg plastike
22. 4. 2024 ob 10:40
Prevozniška družba Arriva tudi za moške uporablja ženski slovnični spol
22. 4. 2024 ob 6:31
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Štirje kovači muzicirajo že sedemdeset let
21. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.