Zaradi škode podnebju bodo obdavčili govedo in drobnico. V EP pritisnili na zavoro, evropske ovce še varne

V Bruslju je potekalo glasovanje glede t. i. Green Deala, čigar namen je bil boj proti podnebnim spremembam. Na glasovanju je prišlo do nepričakovanih zapletov. Meseci ustvarjanja kompromisov so šli v nič, saj so nekateri levi poslanci predloge zavrnili, kar pomeni, da se bodo trije za predlagatelje ključni podnebni zakonodajni akti s plenarnega zasedanja vrnili na pristojni odbor.

Tako bo treba sprejeti nov sporazum. Kljub vsemu pa so v evropskem parlamentu le izglasovali, da od leta 2035 v EU v prodaji ne bo avtomobilov na notranje izgorevanje.

Podnebne spremembe pa niso glavni del agende le v Evropski uniji. Nenavaden davek so pred kratkim sprejeli na Novi Zelandiji ...

Program sprememb, ki bi jih po planu morali sprejeti včeraj, se imenuje Fit for 55. Njegova osnovna ideja je zmanjšanje emisij v EU za 55 odstotkov še v tem desetletju. Sveženj sprememb na področju podnebne zakonodaje bo tako prestavljen na drug termin.

Na glasovanju so se pokazale tudi razlike med političnimi tabori. Desni poslanci so poudarjali željo po zaščiti industrije pred bistveno strožjimi in radikalnejšimi podnebnimi ukrepi, predvsem z dodajanjem amandmajev v program. Delo pri reformi je sicer vodil poslanec desnosredinske Evropske ljudske stranke Peter Liese. Tudi nekateri levo usmerjeni poslanci, člani Socialnih demokratov, Zelenih in Levice, so bili proti tako hitrim in nenadnim spremembam na področju dekarbonizacije. Tako so skupaj zbrali dovolj glasov, da ta program na koncu ni bil sprejet.

Peter Liese je po tej novici povedal, da je to slab dan za Evropski parlament. Odločitev je sprožila tako val navdušenja kot tudi obžalovanja. V stranki Renew Europe so izrazili razočaranje tako nad levimi kot desnimi strankami v Evropskem parlamentu. Poslanka Zelenih Jutta Paulus pa je Evropsko ljudsko stranko celo obtožila, da je sklenila dogovore z »nacisti«. Proti so seveda glasovali tudi v evroskeptičnih krogih parlamenta.

Poslanci se niso strinjali s hitrostjo sprememb

Kot smo že omenili, je bil glavni razlog za propad ideje hitrost sprememb, ki bi na klimatskem področju nastale. Poleg tega je sveženj ukrepov mestoma preveč ambiciozen in utopičen. Odbor za okolje, ki je zbiral predloge za vsebino programa, je tako na primer sprejel idejo o zmanjšanju emisij v sektorjih, ki jih zajema evropski sistem trgovanja z emisijami, za 67 odstotkov. Prvotna ideja Evropske komisije je bilo zmanjšanje za 61 odstotkov.

Po programu bi morali postopoma ukiniti tudi brezplačne ogljične kredite za industrijo, se pravi subvencijo za onesnaževanje, in to do leta 2030, ko bo v EU začel veljati davek na ogljik. Večina poslancev je hotela sprejeti idejo, za katero so lobirali evropski proizvajalci jekla in cementa, ki bi ukinitev brezplačnih kreditov prestavila na leto 2034.

So pa včeraj poslanci določene stvari le sprejeli. Tako so na primer potrdili strožja pravila o emisijah za letala in avtomobile. Največ prahu pa je povzročil sprejem predloga, ki bi prepovedal prodajo novih vozil na notranje izgorevanje v EU po letu 2035. Za je bilo 339 poslancev, proti pa 249 poslancev. Zakonodaja sicer še ni povsem dokončana, določene stvari naj bi dorekli jeseni.

Prisotne so bile ideje nekaterih poslancev, da bi se ukrep omilil na zmanjšanje prodaje vozil za 90 odstotkov, a so bili njihovi predlogi zavrnjeni. Do jeseni se morajo s to spremembo zakonodaje strinjati tudi okoljski ministri držav članic. Med pogajanji tako lahko vseeno še vedno pride do sprememb sprejetega besedila.

Omenjeni predlog pa podpirajo v avtomobilski industriji. Tako je recimo Volkswagen zapisal, da je predlog »ambiciozen, a dosegljiv« in da gre za »ekološko, tehnološko in gospodarsko edino smiselno možnost za čimprejšnje nadomestilo motorjev na notranje izgorevanje«.

Nova Zelandija uvaja davek na drobnico in govedo

Ideologija podnebnih sprememb je tako šla v doslej še nevidene smeri. Pa ne samo v Evropskem parlamentu. Nova Zelandija je pred kratkim kot prva država na svetu sprejela davek na drobnico in govedo, in sicer zaradi izločanja metana. Pridobljena sredstva bodo namenili za raziskave in razvoj.

Na Novi Zelandiji sicer prebiva okrog pet milijonov ljudi, okoli 10 milijonov glav goveda in 26 milijonov ovac. Skoraj polovico novozelandskih izpustov toplogrednih plinov gre na račun kmetijstva, pri čemer večino predstavlja plin metan, poroča BBC.

Začetek obdavčitve bo leta 2025, končna odločitev o novi shemi pa bo sprejeta decembra letos. Načrt sicer vključuje spodbude za kmete, ki količino emisij zmanjšujejo z dodatki krmi. Prav tako nameravajo v shemo vključiti sajenje dreves na kmetijah kot enega od načinov za izravnavo emisij.