Zaradi prenizkih najemnin v javni najem stanovanj vključenih le 6 nepremičnin. Še slabše bo, ko se bo dvignil davek.

Vir: Pixabay

Stanovanjski sklad RS se je v okviru javnega najema stanovanj, pri katerem na trgu najema stanovanja in jih oddaja v podnajem upravičencem za neprofitno najemnino, doslej dogovoril le za šest stanovanj, čeprav je cilj 200. 

Vse skupaj ni presenetljivo glede na višino najemnine, ki jo daje sklad in je precej nižja od najemnin na trgu, ob tem pa tudi ni določeno, kdo skrbi za to, da se nepremičnina ne poškoduje. Situacijo pa bo začinil še dvig davka na oddajo stanovanj.

Sklad je skladno z lansko novelo stanovanjskega zakona javni najem stanovanj začel izvajati z letošnjim letom, razpis je odprt od začetka februarja do konca leta. Doslej se je odzvalo 29 ponudnikov, od tega 27 fizičnih oseb ter občina, ki je ponudila dve stanovanji. Ponudbe so prejeli iz celotne Slovenije, med drugimi iz Maribora, Ljubljane, Krškega, Nove Gorice, Ankarana, Žalca, Murske Sobote, Črne na Koroškem, Litije in Novega mesta.

Od tega je bilo prejšnji teden pet ponudnikov v fazi oddajanja ponudbe, dve ponudbi sta bili popolni, šest ponudb je bilo sprejetih, od tega so trije ponudniki že podpisali najemno pogodbo, ostali trije pa so v fazi podpisovanja najemne pogodbe. Dogovorjen je torej najem le za šest stanovanj.

Z ostalimi ponudniki niso uspeli skleniti najemne pogodbe, saj je bila ponujena najemnina, ki je omejena z zakonskimi določbami, prenizka in so od ponudbe odstopili. Zakon določa, da višina najemnine ne more biti višja od 1,3-kratnika neprofitne najemnine za to stanovanje.

Višina najemnine pa je odvisna od izmerjene kvadrature, starosti konstrukcije in opremljenosti. 

Ponudnike pa verjetno odvrne tudi to, da morajo predložiti dokazilo o lastništvu, kopijo pravnomočnega gradbenega dovoljenja in pravnomočnega uporabnega dovoljenja ter energetsko izkaznico.

Sklad želi spreminjati pogoje, ministrstvo zaenkrat ne vidi potrebe

Še bolj šokantno je, če pogledamo iz vidika, da si je sklad v javnem razpisu zbiranja ponudb zastavil cilj pridobiti 200 stanovanj po različnih statističnih regijah. 

Zato si na skladu želijo preučiti obstoječ zakonodajni okvir za izvajanje tega ukrepa tako do najemodajalcev kot za oddajo v podnajem in ga izboljšati ter bolj približali možnostim na trgu in pričakovanjem vseh udeležencev v procesu. 

Na ministrstvu ocenjujejo, da je odziv interesentov zadovoljiv, da pa je delež interesentov, ki se dejansko odločijo za sklenitev najemne pogodbe, sorazmerno nizek. Ministrstvo jeseni načrtuje koordinacijo s skladom, kjer bi na osnovi dotedanjih izkušenj poiskali rešitve ter izboljšali razmerje med izkazanim interesom lastnikov in nato sklenjenimi najemnimi pogodbam.

Ne samo nizke najemnine, tudi previsoki davki

Strokovnjaki za to področje opozarjajo tudi na to, da poleg nizke najemnine, ki jo ponuja sklad za javni najem stanovanj, lastnike moti tudi skrb, na kakšen način se nepremičnina uporablja oz. kdo bo skrbel, da se nepremičnina ne bo poškodovala. 

Veliko je tudi pozivov, da bi moral biti davek za tovrstno oddajanje stanovanja nižji, kot je sicer za oddajanje na trgu. A vlada bo s predvidenimi davčnimi spremembami davek za oddajo stanovanj celo dvignila, in ne spustila. S sedanjih 15 %, ki jih je uvedla Janševa vlada, bo davek za oddajo stanovanj namreč spet 25 %, kar verjetno pomeni vse več oddajanja stanovanj na črno.

Že večkrat smo v naši člankih govorili tudi o tem, da je Stanovanjski sklad pri oddaji nepremičnin bolj del rešitve kot problema. Tako smo na primer v prispevku Republiški stanovanjski sklad: rešuje stanovanjski problem manj premožnih prebivalcev ali nasedle posle “prijateljskih” investitorjev? zapisali več o tem, da sklad večkrat rešuje nasedle posle nekaterih oblasti bližnjih investitorjev.

Da se intervencija države v trg nepremičnin ne obnese, smo večkrat pisali tudi v seriji prispevkov, ter v članku Sedem predlogov za izboljšanje nepremičninskih težav v Sloveniji tudi nanizali sedem drugačnih rešitev, ki bi presegale zgolj državni intervencionizem.

14 komentarjev

  1. To je socialističen eksperiment, ki nima zveze s tržnimi zakonitostmi. Zasebnike skušajo pridobiti, da bi se šli socialo v škodo svojega premoženja. Za to se lahko odloči samo nekdo, ki se je pripravljen odreči možnemu dohodku v zameno za “udobje”, to je za to, da ima skrb z oddajanjem nepremičnine nekdo drug. Očitno takih ni veliko.

    • Nekaj nas je Rasputin. To smo tisti, ki smo bolni, stari npr. Vse kar prinaša proces imeti najemnika je za nas napor. Napor, ki ga preprosto nočemo več prenašati. Ob vseh pasteh, ki jih prinaša dejstvo, da se nekdo vseli v tvojo nepremičnino, se je res slišalo lepo, da bi država poskrbela za vse, v dobro seveda nekoliko manjšega zaslužka, ki pa ni vedno edina poanta oddajanja. Človeku se gre za to, da stanovanje ni prazno in da nekdo skrbi zanj. Predtem smo imeli srečo, saj smo leta oddajali paru, uslužbencema Albanske ambasade, ki sta bila enkratna najemnika. Potem sta zanosila in seveda šla na svoje. Nvm kje bi spet dobili takšna najemnika, zato smo poskusili tole. Vendar zadeva ni takšna kot se bere v časopisih. Na koncu vidiš, da nimaš nobene garancije, da bo oddaja potekala korektno. Na koncu smo raje nepremičnino prodali.

    • PA ZAKAJ SE TI PORUSEK IN PRO-PUTINČEK – SPLOH ZANIMAŠ ZA NAJEMNINE ?
      Kaj za vraga se obremenjuješ z nami, s slovensko in z EU PROTI-PUTIN desnico.
      Saj tebe bo takintako Putin – povzdignil – v OLIGARHA.
      Morda tu bo za zasluge smetenja tukaj – podaril vele-vilo kakršno ima on, doomnevno v souporabi – na Krimu.
      SAMO, MENE BI NA TVOJEM MESTU SKRBELO, KER JE – SAMOMORILNOST IN PREZGODNJA SMRTNOST med Putin OLIGARHI – TAKO VISOKA.
      A SI ODPOREN NA apolonj, na krogle IN NA PODOBNE MORILSKE POSTOPKE.
      L.R. Janez KK

  2. Rešitev bi bila, da bi recimo Stanovanjski sklad preko urejene Državne najemne službe to uredil. To je nekaj kar bi načeloma lahko podprl vsakdo ne glede na prepričanja. Državna najemna služba bi nudila nek minimum na najemniškem trgu seveda pa bi ostali alternativno še vedno lahko oddajali na lastno pest.
    Težavi glede trenutne ideje sta dve:
    1. Višino najemnine bi morali opredeliti drugače, saj očitno s trenutno krepko podtržno višino glede na 1,3 kratnik najemnine, najemodajalcev preprosto ne prepričajo
    2. Zavarovanje za stanovanje ter skrb, da je stanovanje vrnjeno lastniku v neoporečnem stanju, kot tudi, da je neprimerne najemnike lahko izseliti, za vse to bi moral preko Državne najemne službe ter ustreznimi orodji, poskrbeti Stanovanjski sklad.
    Tako pa res izpade, da država želi lastnike nezasedenih prepričati, da gredo lastnemu premoženju v škodo – to pa iz racionalnega stališča posameznika NI možno.

    • Predvsem to pod točko 2. Višina najemnine ni tako grozno nizka in je bila v našem primeru ponujena celo višja od te, za katero smo nepremičnino de facto oddajali. To seveda ni in tudi ne bo če bo zaživelo, za zaslužkarje, ti si raje omislijo air bnb platformo. Urediti pa morajo točko 2.

      • To je res težava in nobena prisila, na silo neoddana/prazna/neuporabljena stanovanja spraviti na trg ne more urediti. V primeru davka na nepremičnine se bo samo prepisalo na stanovanja družinske člane in stanovanja ohranilo izven trga še naprej. Pri nas ljudje te nepremičnine gledajo kot svojo (edino) zlato rezervo, zato me tudi zelo čudi, da ima država ob tem vprašanju kako povečati ponudbo najemnih stanovanj, tako mačehovski ter nonšalanten odnos, češ zavarovanje za stanovanje, da se zaščiti lastnika, ni pomembno.

    • Kar notoricno je, da naj bi drzava nekaj posredovala, urejala, garantirala. Po moznosti kar zastonj?
      To ne sme biti funkcija drzave. Drzava lahko samo subvencionira, ce je trg prevec nesprejemljiv in s tem korigira. Vse ostalo mora iti privatno, po regelcih trga.
      Ze tako je vse skupaj prevec zregulirano. Visina kavcije, odpovedni roki itd. To vse zmanjsuje lukrativnost nepremicnin, potem bo teh vedno premalo in bodo zato predrage. Ce je nepremicnin premalo in so drage, mora drzava spodbujati novogradnje, sanacije, najeme – z davcnimi ugodnostmi. Ta drzava pa hoce ze obstojece lastnike pritisniti ob zid in jim nabiti se visje davke. Noben pameten investitor potem ne bo investiral v SLO in bo raje nesel svoj denar v EU tujino ali pa se dlje.

  3. Normalno je, da dokler ne bo politika stimulativna glede zasebnega oddajanja nepremičnin, se to ne bo pozitivno odrazilo na trgu.
    Ta vlada je prazaprav ne nek način kazensko naravnana do tistih, ki bi nepremičnino oddajali, saj dviguje davke. Ljudje pa se za svoje nepremičnine bojijo, ker se bojijo škode, ki bi jo najemniki naredili, in se jim zdi tveganje večje od privlačnosti zaslužka. Golob, še manj pa zaprašeni Mesec, tržni logiki oddajanja nepremičnin nista kos.

  4. Če bi imela dodatno stanovanje, pa ga žal nimam, ga zagotovo ne bi oddajala.
    Preko državnih “strokovnjakov”, pa zagotovo ne.

    Danes je najemnik bolj zaščiten kot tisti, ki stanovanje oddaja. Prava kalvarija je najemnika, ki ne plačuje in dela škodo – izseliti.
    Tudi tožiti ga je nespametno, saj mu sodišča nič ne morejo, ker nimajo premoženja. Postopki predolgo trajajo in ta čas, lepo brezplačno živijo v stanovanjih.
    To je naše sodstvo!

Komentiraj