Zaradi odločitve ustavnega sodišča ljudi iz prakse skrbi za usodo Slovenske vojske

Uredništvo
25

Ustavno sodišče je do svoje končne odločitve ustavilo izvrševanje Zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovensko vojsko, ki ga je nedavno sprejel državni zbor, volivec Luka Mesec pa je vložil njegovo ustavno presojo z zahtevo po njegovi razveljavitvi.

Večina šestih ustavnih sodnikov se strinja z argumentacijo Mesca, da bi zaradi morebitne sklenitve pogodb, s katerimi bi prevzeli obveznosti za celotno obdobje veljavnosti zakona (2021-2026), nastale težko popravljive škodljive posledice, če bi se kasneje izkazalo, da je bil sprejet po protiustavnem postopku.

Ddr. Klemen Jaklič pa v odklonilnem ločenem mnenju opozarja, da je ustavna pravica posameznika in suverena (ljudi) do varnosti, ki je zdaj ogrožena z dolgotrajno podhranjenostjo Slovenske vojske, nad finančnimi posledicami morebitne prepoznave neustavnosti, na katere se sklicuje večina. Proti sta glasovala še Marko Šorli in dr. Dunja Jadek Pensa.

Na Ministrstvu za obrambo (MORS) so začasno zadrževanje zakona označili za nesorazmerno, saj lahko “bistveno zamakne dobavo specifičnih vojaških zmogljivosti, ki bi jih morala Slovenija zgraditi že davno.” Začasno je denimo ustavljen postopek nakupa transportnega letala, ki je že v sklepni fazi. 

Ekspert za nabave MORS, mnenje katerega nas je zanimalo, ocenjuje, da bi morebitna končna odločitev v prid predlagatelju v praksi de facto pomenila konec Slovenske vojske, saj bodo onemogočene nadaljnje resne nabave opreme, ki se na obrambno-varnostnem področju nujno izvajajo dolgoročno.   

Večina ustavnih sodnikov v razlagi svoje odločitve izpostavlja, da so tehtali med škodo, ki jo pomeni zadržanje izvajanja zakona do končne odločitve ter morebitnimi hujšimi škodljivimi finančnimi posledicami, če bi bilo sprejemanje zakona kasneje prepoznano kot protiustavno. Predlagatelj (Mesec) namreč trdi, da če bo MORS sklenil dolgoročne pogodbe, zakon pa bi bil kasneje na referendumu zavrnjen (ustavna presoja o nedopustnosti referenduma US še poteka), bi te pogodbe predstavljale hudo finančno breme za Republiko Slovenijo v letih, za katera še niso sprejeti državni proračuni.

Ustavni sodniki so poudarili, da zadržanje zakona vpliva samo na investicije, ki presegajo obdobje izven načrtovanih proračunov za 2021 in 2022, zato je škoda zadržanja izvajana zakona majhna. Nepopravljive posledice pa bi po mnenju šestih ustavnih sodnikov lahko nastale pri dolgoročnih pogodbah, saj bi se od njih lahko odstopilo samo s pogodbenimi kaznimi, obenem bi bila lahko izigrana oziroma onemogočena pravica volivcev glasovati na referendumu, saj bi volivci glasovali o nečem, kar bi bilo dejansko že izvršeno, obenem pa bi opremljanje SV na podlagi pogodb, ki bi temeljile na protiustavnem predpisu, negativno vplivalo na verodostojnost in legitimnost nabav orožja ter druge vojaške opreme za Slovensko vojsko.

Večina ustavnih sodnikov: “Vlada ni izkazala konkretnih okoliščin, zaradi katerih bi bilo mogoče utemeljeno sklepati, da je mogoče v zelo bližnji prihodnosti pričakovati zaostrovanje varnostnih razmer v mednarodnem okolju oziroma v neposredni soseščini, ki bi za njihovo obvladovanje zahtevalo takojšnjo sklenitev tudi tistih pogodb, ki pomenijo prevzemanje obveznosti za čas, ki presega obdobje sprejetih državnih proračunov.”

Ddr. Klemen Jaklič: Strokovne ocene doma in v tujini potrjujejo, da je SV v kronično podhranjenem stanju in zato ne more zadostiti ustavno zagotovljeni pravici po varnosti

Nasprotno od svojih kolegov pa ddr. Klemen Jaklič meni, da se se tehtanje zahteve Luke Mesca po nobeni v ustavnopravni stroki uveljavljeni formuli ne izide v predlagateljevo korist.

Ob predstavljenih morebitnih škodljivih posledicah imamo na drugi strani tehtnice škodljive posledice zaradi nezmožnosti ustavno zahtevanega zagotavljanja obrambne sposobnosti države in s tem povezane varnosti državljank in državljanov kot temeljne ustavne pravice.

“Stanje učinkovite varnosti namreč ni zagotovljeno, kadar je vojska države finančno dolgotrajno podhranjena. Da je Slovenska vojska v takšnem kronično podhranjenem stanju, pa potrjujejo strokovne ocene tako na nacionalni kot na mednarodni ravni,” v odklonilnem ločenem mnenju opozarja ddr. Jaklič.

Izpostavlja tudi specifičnost obrambnega načrtovanja: “Ker je potreba na obrambnem področju po dolgoročnem načrtovanju, je potreba po takšni pravni podlagi, ki jo nudi ravno izpodbijani zakon, očitna. V nasprotnem primeru je ogrožena učinkovita
sanacija kronične podhranjenosti Slovenske vojske,” piše Jaklič

In če to ni omogočeno, država ne izpolni svoje ustavno zapovedane dolžnosti učinkovitega zagotavljanja varnosti vsakega posameznika in celotnega suverena (ljudi) niti na kratki niti na srednji oziroma dolgi rok.

Takšna škoda pa je po njegovih besedah v svobodni demokratični družbi že per
se neprimerljivo večja od domnevne finančne škode, ki jo v primeru nezadržanja zakona
zatrjuje predlagatelj.

Ddr. Jaklič še opozarja, da bi do istega rezultata prišli, četudi bi k analizi primera pristopili po poti ustavne določbe o prepovedi referendumov o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe in varnosti ljudi (kot to določa 90. člen ustave).

Ddr. Klemen Jaklič: “Iz opisanega stanja kronične podhranjenosti Slovenske vojske, ki ga stroka tako na nacionalni kot mednarodni ravni označuje kot stanje “nezadovoljive pripravljenosti” za delovanje v primeru krize ali vojne, očitno izhaja, da gre za primer zakona, ki je nujen za srednjo in dolgoročno sanacijo takšnega nezadovoljivega stanja. To pomeni, da sodi takšen zakon pod citirano določbo Ustave (“nujni” ukrep za zagotovitev dovolj učinkovite obrambe in s tem varnosti) in je bil referendum o tem zakonu torej ustavno skladno nedopuščen. Vprašanje zadržanja se torej sploh ne postavi iz razloga očitne neutemeljenosti zahteve za oceno ustavnosti.”

Jaklič še izpostavi, da imata pri izrazito strokovno-političnih vprašanjih, kot je vprašanje financiranja obrambne sposobnosti države, vlada in parlament zagotovljeno polje svoje lastne presoje o nujnosti ukrepanja, saj je to vprašanje ravno vprašanje iz njune jedrne pristojnosti in ne kakšne pristojnosti ustavnih sodnikov, ki niso niti obramboslovci niti nimajo specializiranega znanja in ne podatkov o tako podrobnem
strokovno-političnem vprašanju.

“Ustavno sodišče je spregledalo smisel nove zakonske ureditve ustavnosodne presoje zakonov o nujnih ukrepih”

O odločitvi ustavnega sodišča smo pridobili tudi mnenje uglednega doktorja pravnih znanosti, ki pa se ne želi javno izpostavljati. Po njegovem prepričanju je večina ustavnih sodnikov s tem, ko je rok za sprejem odločitve preprosto opredelilo kot instrukcijskega, spregledalo, da v primerih presoje ustavnih zakonov o nujnih ukrepih (po 90. členu ustave) to ni dopustno.

Posebnost nove zakonske ureditve je prav v tem, da je treba čim prej sprejeti odločitev, zato začasno zadržanje v tem primeru ni ustrezno, niti smiselno. V konkretnem primeru rok za sprejem odločitve poteče čez šest dni  (17.1.), sklep o zadržanju zakona pa je bil sprejet 7. 1., javnosti pa dostopen danes. Če bi Ustavno sodišče spoštovalo rok za sprejem te odločitve, bi bil tak sklep povsem odveč, še izpostavlja ugledni pravnik.

MORS: odločitev začasno ustavlja dejavnosti za nabavo ključnih obrambnih zmogljivosti, ki bi jih morala Slovenija zgraditi že davno.

In kaj pravijo na ministrstvu za obrambo? Odločitev US se jim zdi nesorazmerna in bo imela povsem konkretno posledico, saj bi bili zaradi zadržanja zakona prisiljeni ustaviti proces nabave novega transportnega letala, kjer so postopki v sklepni fazi.

Obenem pa ddlaganje izvajanja prej omenjenih procesov nabave lahko bistveno zamakne dobavo specifičnih vojaških zmogljivosti.

Zato na MORS pričakujejo, da Ustavno sodišče dokončno odloči brez odlašanja v čim krajšem možnem roku. “V nasprotnem primeru, če bi Ustavno sodišče dolgo tehtalo svojo odločitev, bi praktično dodatno leto izgubile vse ključne obrambne naložbe. S tem pa bi se še poglobilo sedanje protiustavno stanje.

MORS: “Ustavno sodišče bi si s takšno odločitvijo naložilo veliko odgovornost, saj z novim, pa čeprav začasnim, odlaganjem naložb v obrambo in varnost države Slovenijo postavlja v nezavidljiv položaj, kjer bodo nastale nepopravljive posledice za varnost in mednarodno kredibilnost Slovenije.”

Predlagatelj, Luka Mesec, na drugi strani slavi. Kot je povedal za STA, v Levici odločitev vidijo predvsem kot pritrdilo njihovim opozorilom, da je bila prepoved referenduma o tem zakonu “eno najbolj nedemokratičnih dejanj v zgodovini Slovenije“. Ter “resen opomin nedemokratom v vladi z Janezom Janšo na čelu, ki ga na žalost tu posnema tudi minister Tonin.

Dotična odločitev Ustavnega sodišča sicer ne obravnava vprašanja o morebitni neustavnosti sklepa državnega zbora o nedopustnosti referenduma, za kar je Levica prav tako vložila pobudo za ustavno presojo.

25 KOMENTARJI

  1. Slovenija je članica NATO pakta.
    Podobno, kot je z vstopom v EU del suvereneosti prenesla na EU, tako je z vstopom v NATO prenesla del suverenosti na NATO pakt.
    Nato je obrambna organizacija, ki članice kolektivno varuje in zagotavlja demokracijo.
    Obramba demokracije je usmerjena na več področij, poglavitna pa je vojaška sila.
    Vojaško moč sestavljajo enote različnih držav. Takšno sestavo lahko primerjamo s puzzli.
    Vsaka država participira določeno število puzzlov, glede na njeno velikost in sposobnnost. Posamezne enote, ki jih prispevajo države, tvorijo večje enote, te pa vojsko in skupno obrambno silo.
    Slovenija se je ob vstopu v NATO obvezala, da bo k skupni obrambni sili prispevala svoje puzzle, dva motorizirana batalijona. Ta dva batalijona sta mišljena kot skupne sile NATO pakta, ki jih lahko vrhovno poveljstvo NATO pakta uporabi kjekrkoli, kjer NATO brani države članice in demokracijo.
    Slovenija je članica NATO pakta vsaj 15 let in obljube še ni izpolnila.
    Tukaj vprašam državljane Slovenije, pred vsem pa ustavne sodnike, kakšno mnenje imajo o človeku, ki 15 let ne izpolni obljube, ki jo je ne le izrekel, temveč se je pisno zavezal, da jo bo izpolnil do določenega dne?
    Ustavno sodišče je neizpolnjevanje obljube vsaj začasno nagradilo, ko je zavrnilo zakon s katerim bi Slovenija opremila svojo vojsko in v svojo sestavo obrambnih sil vključila dva motorizirana bataljona.
    Kaj si lahko mislimo o morali takšnih ustavnih sodnikov? Kaj si lahko mislimo o njihovih sposbnostih dojamanja položaja Slovenije v mednarodni obrambni organizaciji, ki varuje demokracijo?
    Žal imamo sestavo ustavnega sodišča,ki ni sposobna dojeti, kaj pomeni članstvo Slovenije v NATO paktu.
    S tem, ko je Slovenija stopila v NATO pakt so se meje njene obrambe pomaknile na rob interesov, ki jih ščiti NATO. Karkoli in kjerkoli so ogrožene države članice in kjerkoli je ogrožena demokracija, ki jo brani NATO, posreduje. Posreduje z vsemi silami, ki jih ima na razpolago. Torej slovenska vojska ne brani le ozemlja Slovenije, temveč brani ozemlje vseh članic NATO pakta in demokracijo, ki jo imajo države članice.
    Prav neverjetno je, kako lahko ustavni sodniki nasedejo govoričenju poslanca Kordiša, ki ni nič drugega, kot levičarski ekstremist, ki po vseh kriterijih uganja terorizem in ruši demokracijo v Sloveniji.
    Ob odločitvi večine na ustavnem sodišču mora Slovenijo skrbeti, kakšne sodnike so poslanci državnega zbora ustoličili.
    Tem nedoraslim visokim funkcionarjem očitno ni jasno, kaj je NATO pakt in kakšna načela brani.
    Brez NATO pakta bi bil svet zanesljivo drugačen. Danes lahko uživamo v svobodi in demokraciji, ker nas brani NATO:
    Drugo pa je moralna obveza Slovenije, da izpolni dano zavezo.
    Po mnenju ustavnih sodnikov obveze ni potrebno izpolniti, če doživljaš krizo.
    A tako? Po tej logiki pade pravo, padejo zaveze. Kdaj pa družba ni v krizi? Kdaj so raznere takšne, da je čas za izpolnitev zaveze?
    Ali niso ustavni sodniki okrnili ugled Slovenije?
    Ali neplačnik dolgov predstavlja ustavnim sodnikom ideal?
    Ni čas, da se resno vprašamo, koga imamo v ustavnem sodišču?
    Ali niso ustavni sodniki podobni anarhistu Mihi Koredešu?
    Igor, pripravi svoje stališče!

    • Dobro ste razložili, in pokazali koga dejansko zastopa UC.
      Kordiš je veselo stopil pred TV-ekrat in povedal, kako je zadovoljen z odločbo USTAVNEGA SODIŠČA. Sedaj vidimo kaj pomeni VLADAVINA PRAVA v Sloveniji, če celo UC odloči, da ni nujno, da se obveze spoštuje!

      Ja, ni problem z vladavino prava samo na Madžarskem in na Poljskem!
      To bo sedaj postalo jasno tudi Bruslju!

  2. Za ustavne sodnike, ki so sprejeli ta predlog g. Meseca v obravnavo, je to pravniški spodrsljaj tako hude vrste, da v resnih institucijah nikdar več ne dobijo službe. Verjetno računajo na politične funkcije do penzije.
    Zdaj pa k dejstvom. Namreč odgovor, da je 750 MIO EUR v 5 letih (pomeni 150 MIO EUR/leto) lahko problematičen z vidika stabilnosti državnih financ, nima nobene resne finančne osnove. Zakaj? Trenutna srednjeročna ocena financ naše države je bila objavljena pred kratkim in kaže na dobro bančno oceno. Pomeni, da ta riziko odpade.
    Kot drugo pa je dejstvo, da letno zmečemo 300-400 MIO EUR za razne nevladne organizacije. Pomeni, da je financrianje le teh pomembnejše, kot financiranje varnosti države. To pa samo pomeni, da omenjeni varuhi ustave niso varuhi države ampak so postali orodje politike oz. drugih interesov.

    In še ena stvar. Vsaka vlada ima svoje prioritete. In njena ustavna pravica je, da lahko denar vlaga tja, kamor misli, da je prav. V tem primeru pa se kaže vmešavanje zakonodajne v izvršno vejo oblasti. Pomeni, da lahko vsaki vladi onemogočamo delovanje s takimi manevri. Očitno nekateri ustavni sodniki res ne razumejo, kaj je njihova funkcija in zakaj so tja postavljeni.

  3. Ob aktualni odločitvi ustavnega sodišča na pobudo stranke Levica, da se začasno zaustavi investicije v Slovensko vojsko, je čas, da se spomnimo na razvpito izjavo Jasne Murgel, nekdanje ljudske poslanke, sicer pa sodnice, iz decembra 2015, ki je sicer požela zgražanje, vendar se je kasneje še kako uresničila:

    ” … Saj eno leto hitro mine. Vmes (pa) menjamo sodnike ustavnega sodišča.”

    Zato trenutno “razmerje sil” med devetimi ustavnimi sodniki žal dopušča tudi politični aktivizem … .

      • KLERIKALKA,ti veš samo,da obstaja tvoj tovariš Janez Janša.
        Jaz pa za razliko od tebe tudi vem kdo je tovariš Janez Janša.Jaz nisem bil v komsomolu-ZSMS,kpj-ZKJ,ZKS,zato tudi nikoli nisem predlagal izključitev iz navedenih organizacij za tiste,kateri so bili premalo MARXISTIČNO usmerjeni.Nisem tudi noben YU-nostalgik.Je pa res,da se dobro razumem tudi z ljudmi iz bivše skupne države,se pa razume,da s četniki in ustaši ter tistimi,kateri so tvojemu tovarišu Janezu Janši dodelili ČASTNI DR,takšnimi,ki poslujejo v davčnih oazah,…NE.
        Kolikokrat ti bom moral to še napisati,da si boš zapomnila???

      • Kraševka
        Črko r zamenjaj z l , da bo pravi pomen besede! Ste v dušo bolani vsi, ki tiste, ki se ne strinjajo z Janšo, imate za Jugonostalgike! Ker nam država Slovenija veliko pomeni, bomo vedno proti kalibrom ala Janša!

    • Vaše mnenje je popolnoma brezvezno in nima nobene realne podlage. Vojska je neodvisna od predsednika vlade. Njen poveljnik je predsednik države. In glede na to, da je bilo obrambno ministrstvo edino, ki od krize 2008 še ni uravnotežilo svoje finance, je dejansko ogrožen obstoje vojske kot naše obrambne sile. O NATO zavezah raje ne bom, ker to samo kaže, kako neresni smo in kako gledamo na našo lastno varnost. Ljudje, ki ne poskrbijo za lastno varnost, niso vredni imeti države. To je podobno, kot da svoje premoženje in družino ne bi hotel zaščititi in bi pustil, da pred vami propada. Me zanima, kako bi se počutili v družbi domačih in sosedov. Ali še bolje. Kako bi vi gledali, če bi to počel vaš oče. Kakšno mnenje bi imeli o njem?

  4. Če bi bili naivni, bi lahko rekli, da je ustavno sodišče pokleknilo pred skojevcem Luko Mescem.

    Pa ni, pokleknilo je pred lastno zarotniško držo.

    Ne prvikrat in bojim se, da tudi zadnjikrat ne!

    • KREZAVI,Luka ni mogel biti v komsomolu-SKOJU,KPJ,KPS,ZKJ,ZKS,ker je še premlad,tvoj tovariš Janez Janša je pa tam aktivno sodeloval.
      Po tem ustroju stranka,katero vodi,deluje tudi danes.

  5. Z odločbo o začasnem zadržanju veljavno sprejetega zakona o nujnih nabavah za Slovensko vojsko se je Ustavno sodišče RS postavilo proti referendumsko veljavno izglasovanemu polnopravnemu članstvu v evro-atlantskem obrambnem zavezništvu Nato ter proti doslednemu izvajanju vseh mednarodnih obveznosti RS, ki izvirajo iz tega polnopravnega ter referendumsko podprtega članstva.
    Postavilo se je tudi izrazito politično enostransko in nedopustno pristransko na stran proti-natovskih ekstremistov Levice, ki skušajo z vsemi sredstvi in na vsak način zaustaviti razvoj Slovenske vojske ter zmanjšati njeno operativno obrambno sposobnost in ugled tako doma kot tudi v svetu. Hkrati s tem pa čim bolj omajati in razvrednotiti ugled RS in Slovenske vojske med članicami evro-atlantskega obrambnega zavezništva Nato, med članicami EU in OZN.
    Gre za najbolj destruktivno ustavno-pravno diverzijo v zgodovini svobodne, neodvisne in samostojne RS, usmerjeno proti suverenosti in neodvisnosti RS, proti varnosti in nedotakljivosti ozemlja RS in njenih prebivalcev ter proti ugledu veljavnih ustavnih institucij RS v mednarodnem okolju in še posebej v mednarodnih zvezah in združenjih, katerih polnopravna članica je RS z vsemi prednostmi in obveznostmi po veljavni “ljudski volji”, izkazani na demokratičen in veljaven referendumski način.

    • Njegov namen je samo nagajanje in populizem. V bistvu počne to, kar je očital Trumpu. Mesec je ektremist, ki svojega početja ne obrazloži, saj nima argumentov. Zgovarja se na to, da je treba dati denar revežem pri čemer mirno spregleda bogatenje NVO-jev, katerim bi brez slabe vesti vzel del denarja in ga namenil tistim, ki ga potrebujejo. Njegov problem je, da razlaga ideologijo, ki ji sam ne verjame. Je umetno nabildan politik, da pobere glasove volivcev, ki življenje dojemajo brez odgovornosti in poznavanja delovanja države.

    • Saj ne ve niti sam. Ta “omladinac” ni še v življenju nič ustvaril. Za škodo delat je pa odličen. Dela, kar mu naročijo. Mogoče prileti kakšna drobtinica z bogatinove mize kdaj. Da bi si s svojim znanjem in svojim delom kruh služil, pa ni sposoben.

  6. Neverjetno je, da je ustavno sodišče preprečilo, da bi lahko Slovenija nabavila transportno letalo za zagotavljanje zaščitnih sredstev, zdravil ipd. v času epidemij in drugih kriz.

    Spomladi nas je drago stalo, ker nismo imeli svoje transportno letalo. Že pomladi bi ga v precejšnjem delu odplačali zaradi njegove koristnosti.

    • Človek se celo sprašuje, ali si sodniki na Ustavnem sodišču jemljejo tako svobodo, da nekaznovano ŠKODUJEJO Sloveniji in Slovencem?

      Če je tako, bi morali USTAVO DOPOLNITI – in dopisati, da nihče nima pravice ŠKODOVATI Sloveniji.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime