Zaradi odločitve ustavnega sodišča ljudi iz prakse skrbi za usodo Slovenske vojske

Ustavno sodišče je do svoje končne odločitve ustavilo izvrševanje Zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovensko vojsko, ki ga je nedavno sprejel državni zbor, volivec Luka Mesec pa je vložil njegovo ustavno presojo z zahtevo po njegovi razveljavitvi.

Večina šestih ustavnih sodnikov se strinja z argumentacijo Mesca, da bi zaradi morebitne sklenitve pogodb, s katerimi bi prevzeli obveznosti za celotno obdobje veljavnosti zakona (2021-2026), nastale težko popravljive škodljive posledice, če bi se kasneje izkazalo, da je bil sprejet po protiustavnem postopku.

Ddr. Klemen Jaklič pa v odklonilnem ločenem mnenju opozarja, da je ustavna pravica posameznika in suverena (ljudi) do varnosti, ki je zdaj ogrožena z dolgotrajno podhranjenostjo Slovenske vojske, nad finančnimi posledicami morebitne prepoznave neustavnosti, na katere se sklicuje večina. Proti sta glasovala še Marko Šorli in dr. Dunja Jadek Pensa.

Na Ministrstvu za obrambo (MORS) so začasno zadrževanje zakona označili za nesorazmerno, saj lahko "bistveno zamakne dobavo specifičnih vojaških zmogljivosti, ki bi jih morala Slovenija zgraditi že davno." Začasno je denimo ustavljen postopek nakupa transportnega letala, ki je že v sklepni fazi. 

Ekspert za nabave MORS, mnenje katerega nas je zanimalo, ocenjuje, da bi morebitna končna odločitev v prid predlagatelju v praksi de facto pomenila konec Slovenske vojske, saj bodo onemogočene nadaljnje resne nabave opreme, ki se na obrambno-varnostnem področju nujno izvajajo dolgoročno.   

Večina ustavnih sodnikov v razlagi svoje odločitve izpostavlja, da so tehtali med škodo, ki jo pomeni zadržanje izvajanja zakona do končne odločitve ter morebitnimi hujšimi škodljivimi finančnimi posledicami, če bi bilo sprejemanje zakona kasneje prepoznano kot protiustavno. Predlagatelj (Mesec) namreč trdi, da če bo MORS sklenil dolgoročne pogodbe, zakon pa bi bil kasneje na referendumu zavrnjen (ustavna presoja o nedopustnosti referenduma US še poteka), bi te pogodbe predstavljale hudo finančno breme za Republiko Slovenijo v letih, za katera še niso sprejeti državni proračuni.

Ustavni sodniki so poudarili, da zadržanje zakona vpliva samo na investicije, ki presegajo obdobje izven načrtovanih proračunov za 2021 in 2022, zato je škoda zadržanja izvajana zakona majhna. Nepopravljive posledice pa bi po mnenju šestih ustavnih sodnikov lahko nastale pri dolgoročnih pogodbah, saj bi se od njih lahko odstopilo samo s pogodbenimi kaznimi, obenem bi bila lahko izigrana oziroma onemogočena pravica volivcev glasovati na referendumu, saj bi volivci glasovali o nečem, kar bi bilo dejansko že izvršeno, obenem pa bi opremljanje SV na podlagi pogodb, ki bi temeljile na protiustavnem predpisu, negativno vplivalo na verodostojnost in legitimnost nabav orožja ter druge vojaške opreme za Slovensko vojsko.

Ddr. Klemen Jaklič: Strokovne ocene doma in v tujini potrjujejo, da je SV v kronično podhranjenem stanju in zato ne more zadostiti ustavno zagotovljeni pravici po varnosti

Nasprotno od svojih kolegov pa ddr. Klemen Jaklič meni, da se se tehtanje zahteve Luke Mesca po nobeni v ustavnopravni stroki uveljavljeni formuli ne izide v predlagateljevo korist.

Ob predstavljenih morebitnih škodljivih posledicah imamo na drugi strani tehtnice škodljive posledice zaradi nezmožnosti ustavno zahtevanega zagotavljanja obrambne sposobnosti države in s tem povezane varnosti državljank in državljanov kot temeljne ustavne pravice.

"Stanje učinkovite varnosti namreč ni zagotovljeno, kadar je vojska države finančno dolgotrajno podhranjena. Da je Slovenska vojska v takšnem kronično podhranjenem stanju, pa potrjujejo strokovne ocene tako na nacionalni kot na mednarodni ravni," v odklonilnem ločenem mnenju opozarja ddr. Jaklič.

Izpostavlja tudi specifičnost obrambnega načrtovanja: "Ker je potreba na obrambnem področju po dolgoročnem načrtovanju, je potreba po takšni pravni podlagi, ki jo nudi ravno izpodbijani zakon, očitna. V nasprotnem primeru je ogrožena učinkovita
sanacija kronične podhranjenosti Slovenske vojske," piše Jaklič

In če to ni omogočeno, država ne izpolni svoje ustavno zapovedane dolžnosti učinkovitega zagotavljanja varnosti vsakega posameznika in celotnega suverena (ljudi) niti na kratki niti na srednji oziroma dolgi rok.

Takšna škoda pa je po njegovih besedah v svobodni demokratični družbi že per
se neprimerljivo večja od domnevne finančne škode, ki jo v primeru nezadržanja zakona
zatrjuje predlagatelj.

Ddr. Jaklič še opozarja, da bi do istega rezultata prišli, četudi bi k analizi primera pristopili po poti ustavne določbe o prepovedi referendumov o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe in varnosti ljudi (kot to določa 90. člen ustave).



Jaklič še izpostavi, da imata pri izrazito strokovno-političnih vprašanjih, kot je vprašanje financiranja obrambne sposobnosti države, vlada in parlament zagotovljeno polje svoje lastne presoje o nujnosti ukrepanja, saj je to vprašanje ravno vprašanje iz njune jedrne pristojnosti in ne kakšne pristojnosti ustavnih sodnikov, ki niso niti obramboslovci niti nimajo specializiranega znanja in ne podatkov o tako podrobnem
strokovno-političnem vprašanju.

"Ustavno sodišče je spregledalo smisel nove zakonske ureditve ustavnosodne presoje zakonov o nujnih ukrepih"

O odločitvi ustavnega sodišča smo pridobili tudi mnenje uglednega doktorja pravnih znanosti, ki pa se ne želi javno izpostavljati. Po njegovem prepričanju je večina ustavnih sodnikov s tem, ko je rok za sprejem odločitve preprosto opredelilo kot instrukcijskega, spregledalo, da v primerih presoje ustavnih zakonov o nujnih ukrepih (po 90. členu ustave) to ni dopustno.

Posebnost nove zakonske ureditve je prav v tem, da je treba čim prej sprejeti odločitev, zato začasno zadržanje v tem primeru ni ustrezno, niti smiselno. V konkretnem primeru rok za sprejem odločitve poteče čez šest dni  (17.1.), sklep o zadržanju zakona pa je bil sprejet 7. 1., javnosti pa dostopen danes. Če bi Ustavno sodišče spoštovalo rok za sprejem te odločitve, bi bil tak sklep povsem odveč, še izpostavlja ugledni pravnik.

MORS: odločitev začasno ustavlja dejavnosti za nabavo ključnih obrambnih zmogljivosti, ki bi jih morala Slovenija zgraditi že davno.

In kaj pravijo na ministrstvu za obrambo? Odločitev US se jim zdi nesorazmerna in bo imela povsem konkretno posledico, saj bi bili zaradi zadržanja zakona prisiljeni ustaviti proces nabave novega transportnega letala, kjer so postopki v sklepni fazi.

Obenem pa ddlaganje izvajanja prej omenjenih procesov nabave lahko bistveno zamakne dobavo specifičnih vojaških zmogljivosti.

Zato na MORS pričakujejo, da Ustavno sodišče dokončno odloči brez odlašanja v čim krajšem možnem roku. "V nasprotnem primeru, če bi Ustavno sodišče dolgo tehtalo svojo odločitev, bi praktično dodatno leto izgubile vse ključne obrambne naložbe. S tem pa bi se še poglobilo sedanje protiustavno stanje."



Predlagatelj, Luka Mesec, na drugi strani slavi. Kot je povedal za STA, v Levici odločitev vidijo predvsem kot pritrdilo njihovim opozorilom, da je bila prepoved referenduma o tem zakonu "eno najbolj nedemokratičnih dejanj v zgodovini Slovenije". Ter "resen opomin nedemokratom v vladi z Janezom Janšo na čelu, ki ga na žalost tu posnema tudi minister Tonin."

Dotična odločitev Ustavnega sodišča sicer ne obravnava vprašanja o morebitni neustavnosti sklepa državnega zbora o nedopustnosti referenduma, za kar je Levica prav tako vložila pobudo za ustavno presojo.