Zaradi občutnega padca naklade tiskani mediji od države želijo, da jim plača distribucijo in dajatve iz plač

Vir: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Slovenski tiskani mediji, predvsem trije nekoč osrednji dnevniki, Delo, Dnevnik in Večer, se že leta srečujejo z velikim padcem prodanih naklad. Kot smo razkrivali v seriji člankov, jih nad vodo v veliki meri držijo oglaševanja (para)državnih institucij, vsakoletno subvencioniranje iz medijskega razpisa, pa tudi množične naročnine na edicije iz organov javnega sektorja, med drugim tudi RTV Slovenija. 

Za pričakovati je, da bo Janševa vlada v novi realnosti koronavirusne krize tovrstne odvečne stroške v dobršni meri oklestila. Ob tem pa je tisk udaril še dodatni padec naklade ob ukrepih socialne izolacije, kar pa očitno ne uspejo nadomestiti s pridobivanjem naročil na spletne edicije. Ponudba spletnih vsebin se je namreč razširila in vse večje število bralcev zaupa medijem kot so Portal plus, Požareport ali Domovina.je. 

Lastniki tiskanih medijev, ki večinoma prihajajo iz vrst tajkunov slovenske tranzicije, zdaj preko Slovenskega združenja medijev (SZM) in Društva novinarjev Slovenije (DNS) na državo pritiskajo, da jim iz davkoplačevalskih sredstev dodatno subvencionira njihov obstoj.  

V imenu SZM in DNS so na kabinet predsednika vlade Janeza Janše in na Ministrstvo za kulturo naslovili predlog državne pomoči, s katerim bi preprečili množična odpuščanja ter do konca leta poslovali vzdržno, z ohranitvijo solventnosti svojih družb.

Kot pišejo v pozivu, so izdajatelji tiskanih medijev v času koronavirusne krize utrpeli škodo zaradi "občutnega znižanja naročniške prodane naklade tiskanih edicij." Tako zaradi odpovedovanja naročnin kot zaradi pomembnega znižanja prodanih časopisov na kioskih v prosti prodaji. Obenem se naj bi v času epidemije oglaševalski prihodki tiskanih edicij najmanj prepolovili.

"Založniki so se zaradi te situacije znašli v položaju težavnega zagotavljanja likvidnosti svojih družb, kar posledično krepko ogroža solventnost teh družb," pišejo v nadaljevanju. Obenem pa na kratek in srednji rok ne pričakujejo popolnega obrata gospodarske aktivnosti, kar "z gotovostjo pomeni tudi, da se pogoji poslovanja medijskih družb ne bodo izboljšali, ampak se bodo kvečjemu vsaj kratko in srednjeročno še poslabšali."

Kot pišejo, se je država hitro odzvala, da bi gospodarstvu in svojim državljanom posledice koronakrize vsaj omilila in skrajšala, ampak večina sprejetih ukrepov založnikom tiskanih medijev ne more pomagati. Ti namreč ne morejo variabilnih stroškov zmanjšati tako, da sorazmerno s padanjem naročil zmanjšajo svoje aktivnosti. Medij namreč po njihovih besedah za realizacijo svoje programske sheme potrebuje vse resurse.

Kako bi jim država priskočila na pomoč

Zato slovenski založniki tiskanih medijev državi predlagajo tri (po prioriteti) navedene in morda tudi med seboj alternativne ukrepe:

1. Pomoč pri sofinanciranju stroškov distribucije medijev do svojih bralcev.

2. Pokrivanje dajatev iz plač za zaposlene pri založnikih tiskanih medijev na način, ki je veljal v času razglašene epidemije.

3. Moratorij na plačilo DDV do konca leta 2020, oziroma, ob dovoljenju EU, ničelno stopnjo DDV do konca leta.


Na podobne načine naj bi, kot še zapišejo, zaradi hudih posledic pandemije medijem pomagale številne razvite zahodne demokracije.


Kdo so medijski lastniki, preživetje katerih naj bi dodatno financirali davkoplačevalci?


Medijski lastniki, ki so najbolj prizadeti ob padanju naklad tiskanih medijev, je idrijska skupina Kolektor Stojana Petriča, ki je preko podjetja FRM lastnica časopisne družbe Delo, družba DZS Bojana Petana, ki obvladuje Dnevnik, solastnika Večera Sašo Todorović in Uroš Hakl ter Martin Odlazek, ki ima preko povezanih družb v posrednem lastništvu več radijskih postaj, ženskih in rumenih revij, med drugim pa tudi tednik Reporter.

Portal Pod črto v svoji obsežni raziskavi lastništva v slovenskih dnevnih časopisih ugotavlja, da so mediji iz novinarskega lastništva po osamosvojitvi sčasoma prišli v roke  »levih« slovenskih podjetnikov, ki so prevzeli tri največje slovenske časopise. "Hkrati so začeli ti lastniki uporabljati medije tudi kot pogajalsko izhodišče za doseganje drugih poslovnih ciljev, pri čemer so bili interesi pomembnejši od politične ideologije." 

Novinarji so namreč svoje delnice, ki so jih lahko poceni pridobili po privatizaciji nekdaj državnih medijev, kasneje drago prodali. Po vstopu medijskih hiš na borzo so z denarjem od prodaje lahko kupil dober avto, bolj pogumni vlagatelji pa celo stanovanja, vikende in hiše, Podčrto navaja upokojenega lokalnega dopisnika časopisa Delo.

Več sogovornikov novinarja Lenarta J. Kučića pri pripravi knjige Monopoli, družabna igra trgovanja z mediji, je dejalo, da sta leve slovenske politike na področju časopisov skrbela zlasti dva scenarija, po katerih bi izgubili pomemben del medijskega vpliva: da bi časopise kupila tuja medijska podjetja ali da bi jih prevzela nasprotna (desna) politična opcija.

Vse sedanje lastnike Dnevnika, Dela in Večera s krogov leve politične opcije povezuje tudi to, da so jih organi pregona v zadnjih letih preiskovali zaradi suma kaznivih dejanj, povezanih z gospodarskim kriminalom, še pišejo na Podčrto.

Portal Pod črto navaja, da naj bi skupna dnevna naklada treh dnevnikov (Delo, Večer, Dnevnik) do danes po ocenah poznavalcev padla na približno 60.000 izvodov.


KOMENTAR: Uredništvo
Če želite torej še naprej brati časopise, jih začnite kupovati
Apel iz naslova komentarja ni kakšna naša pogruntavščina, temveč poziv pisatelja, režiserja in kolumnista Gorana Vojnovića v Dnevnikovem Objektivu ljudem, da se pridružijo "peščici nas, ki si želimo še naprej prebirati resne slovenske časopise in tednike ...". Katere točno je mislil, lahko razberemo iz nadaljevanja, ko pravi: "če se želite vrniti nazaj v svet, v katerem obstajajo resni mediji in v katerem delujejo kulturne ustanove, v katerem obstaja umetnost, če želite nazaj v civilizirano, kultivirano družbo, potem sezite v svoj izpraznjen žep." Pluralizacijo medijske krajine, ki se dogaja (in o kateri lahko prisluhnete v uredniškem nagovoru o priložnosti, ki lahko spremeni vse) Vojnović očitno razume kot stanje neresne, necivilizirane in nekutivirane konkurence vsemu kar je nasprotje od tega in je zdaj ogroženo. Kljub tovrstnem dojemanju razbijanja medijskega monopola leve opcije pa je njegov poziv h kupovanju "resnih slovenskih časopisov" treba pozdraviti. Saj, za razliko od njihovih tajkunskih lastnikov ter pod njimi zaposlenih novinarjev, ne poziva države, naj jih rešuje z davkoplačevalskim denarjem. Vojnović ima prav: naj bralstvo s tem, ko seže v "svoj izpraznjeni žep" presodi samo, kateri mediji so dovolj resni, kultivirani in civilizirani, da so jim pripravljeni nameniti svoj denar. Ne pa, da to s financiranjem distribucije časopisov ali celo plačevanjem prispevkov od novinarskih plač počne država, oziroma preko nje politika. Da bi Janša kaj takega storil je sicer težko verjeti, že zato, ker so ravno ti mediji do njega in te vlade med najbolj brutalno neusmiljenimi. Mimogrede, če menite, da med "taresne" sodi tudi Domovina, je zdaj čas, da nas podprete s klikom na spodnji donacijski gumb (ali tukaj).
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike