Zaradi njega so rušili škofa Štumpfa, a na koncu je o krivdi duhovnika presodilo cerkveno sodišče
POSLUŠAJ ČLANEK
Pred dnevi je odjeknila novica, da je cerkveni sodni proces proti nekdanjemu ljutomerskemu župniku Andreju Zrimu prišel do epiloga.
Tako v škofijskem kot župnijskem glasilu je bila objavljena naslednja vest: "Gospod Andrej Zrim, duhovnik murskosoboške škofije, je bil v skladu z navodili Kongregacije za nauk vere v izvensodnem upravnem kazenskem postopku spoznan za krivega zaradi spolnega nasilja nad mladoletnimi in odraslimi osebami. Naloženi so mu bili določeni ukrepi, med drugim opravičilo žrtvam in župnijskemu občestvu, prepoved vračanja v župnije službovanja brez škofovega izrecnega dovoljenja in prepoved javnega maševanja, dokler ne bo uspešno zaključena ustrezna terapija."
Poglejmo nazaj. Aprila 2018 je bilo objavljeno, da je ljutomerski župnik Andrej Zrim s strani škofa odpoklican iz svoje župnije zaradi suma spolnih in drugih zlorab. Duhovnik je župnijo zapustil in se umaknil, istočasno so stekli postopki na cerkvenem sodišču.
Odzivi lokalne in tudi širše javnosti so bili precej burni. Kot je običajno pri teh zgodbah, sta se v javnosti ustvarila dva tabora. »Cerkveni«, ki je je duhovnika zagovarjal za vsako ceno in hektično iskal prijavitelje in pa drugi, »anti-cerkveni«, ki bi požgal tako cerkev kot primitivne vernike, ki otroke še vedno pošiljamo k verouku. Normalnih odzivov, ki bi bili pripravljeni modro počakati na razplet dogodkov je bilo malo.
Pozneje so se v samo zgodbo vključili še drugi akterji. Stvari so šle tako daleč in v tako bizarne vode, da so pod taktirko nekaterih duhovnikov celo zbirali podpise za odstavitev murskosoboškega škofa. Kar je bil precej beden poizkus izvajanja pritiska, saj škofa niti verniki niti duhovniki ne postavljajo in še manj odstavljajo.
V svoje »zavezništvo« so pritegnili tudi zloglasnega novinarja, ki je sproduciral niz člankov, ki so blatili škofa, zagovarjali obsojenega in se posmehovali prizadetim. Vse skupaj se je umirilo po vsakoletnih menjavah duhovnikov in lokalnih županskih volitvah, kar nakazuje, da je bila morda vsa zadeva zlorabljena tudi v druge namene.
Veliko očitkov je letelo in še leti na to, da prizadeti niso želeli podati prijave na kazensko in civilno sodišče, ampak so se zadovoljili zgolj umikom obtoženega. Glede na poznejšo medijsko in tudi osebno gonjo proti njim, je to razumljivo.
Večina medijev je zgodbo sicer napihnila, o dejstvih pa smo slišali zelo malo. Naj poudarimo, da obsojeni ni bil ne obtožen ne obsojen zaradi pedofilije (oz. spolnega napada na osebo mlajšo od 15 let kot to definira kazenski zakonik), pač pa zaradi spolnega nasilja nad mladoletnimi in odraslimi osebami. Teoretičnih pojmov v praksi ni vedno najlažje in tudi ne najbolj hvaležno definirati, ampak teža dejanj vsekakor ni bila na ravni pedofilije, temveč na ravni neprimernih dotikov in nespodobnega vedenja. Zato tudi ukrep cerkvenega sodišča pušča odprto pot za poboljšanje in rehabilitacijo, obenem pa daje jasno sporočilo, da nobeno od teh dejanj ni sprejemljivo.
Za izjavo smo zaprosili tudi murskosoboškega škofa Petra Štumpfa, ki je dejal, da je bilo delo cerkvenega sodišča v tem primeru korektno in strokovno: "Obtoženemu so bili naloženi ukrepi: ko jih bo izpolnil, bo lahko še naprej vršil duhovniško službo. Če bi obtoženemu bila naložena cerkvena kazen, bi mu bil izrečen suspenz ali pa v skrajnem primeru odslovitev iz kleriškega stanu. V tem primeru je šlo zaradi narave zlorab za izvensodni proces, ki ga je zahtevala Kongregacija za nauk vere. Cerkveno sodišče je tako izdalo izvensodni ukrep, ki pa nima narave kazni, temveč pokorila in spodbude k poboljšanju.
Danes se žal spet lomijo kopja (tudi duhovniška), kljub nesporni ugotovitvi cerkvenega sodišča glede krivde obsojenega. Očitki letijo na, baje nepotrebno, javno izpostavljanje duhovnika in Cerkve. A drugi se sprašujejo ali si del slovenske Cerkve še vedno ni prebral dokumenta motu proprio Vos estis lux mundi in prerasel kulture pometanja pod preprogo.
[podcast_playlist series="tedenski-izbor" limit="7"]
Tako v škofijskem kot župnijskem glasilu je bila objavljena naslednja vest: "Gospod Andrej Zrim, duhovnik murskosoboške škofije, je bil v skladu z navodili Kongregacije za nauk vere v izvensodnem upravnem kazenskem postopku spoznan za krivega zaradi spolnega nasilja nad mladoletnimi in odraslimi osebami. Naloženi so mu bili določeni ukrepi, med drugim opravičilo žrtvam in župnijskemu občestvu, prepoved vračanja v župnije službovanja brez škofovega izrecnega dovoljenja in prepoved javnega maševanja, dokler ne bo uspešno zaključena ustrezna terapija."
Poglejmo nazaj. Aprila 2018 je bilo objavljeno, da je ljutomerski župnik Andrej Zrim s strani škofa odpoklican iz svoje župnije zaradi suma spolnih in drugih zlorab. Duhovnik je župnijo zapustil in se umaknil, istočasno so stekli postopki na cerkvenem sodišču.
Odzivi lokalne in tudi širše javnosti so bili precej burni. Kot je običajno pri teh zgodbah, sta se v javnosti ustvarila dva tabora. »Cerkveni«, ki je je duhovnika zagovarjal za vsako ceno in hektično iskal prijavitelje in pa drugi, »anti-cerkveni«, ki bi požgal tako cerkev kot primitivne vernike, ki otroke še vedno pošiljamo k verouku. Normalnih odzivov, ki bi bili pripravljeni modro počakati na razplet dogodkov je bilo malo.
Pozneje so se v samo zgodbo vključili še drugi akterji. Stvari so šle tako daleč in v tako bizarne vode, da so pod taktirko nekaterih duhovnikov celo zbirali podpise za odstavitev murskosoboškega škofa. Kar je bil precej beden poizkus izvajanja pritiska, saj škofa niti verniki niti duhovniki ne postavljajo in še manj odstavljajo.
V svoje »zavezništvo« so pritegnili tudi zloglasnega novinarja, ki je sproduciral niz člankov, ki so blatili škofa, zagovarjali obsojenega in se posmehovali prizadetim. Vse skupaj se je umirilo po vsakoletnih menjavah duhovnikov in lokalnih županskih volitvah, kar nakazuje, da je bila morda vsa zadeva zlorabljena tudi v druge namene.
Veliko očitkov je letelo in še leti na to, da prizadeti niso želeli podati prijave na kazensko in civilno sodišče, ampak so se zadovoljili zgolj umikom obtoženega. Glede na poznejšo medijsko in tudi osebno gonjo proti njim, je to razumljivo.
Večina medijev je zgodbo sicer napihnila, o dejstvih pa smo slišali zelo malo. Naj poudarimo, da obsojeni ni bil ne obtožen ne obsojen zaradi pedofilije (oz. spolnega napada na osebo mlajšo od 15 let kot to definira kazenski zakonik), pač pa zaradi spolnega nasilja nad mladoletnimi in odraslimi osebami. Teoretičnih pojmov v praksi ni vedno najlažje in tudi ne najbolj hvaležno definirati, ampak teža dejanj vsekakor ni bila na ravni pedofilije, temveč na ravni neprimernih dotikov in nespodobnega vedenja. Zato tudi ukrep cerkvenega sodišča pušča odprto pot za poboljšanje in rehabilitacijo, obenem pa daje jasno sporočilo, da nobeno od teh dejanj ni sprejemljivo.
Škof Štumpf zadovoljen, del duhovščine in laikov ne
Za izjavo smo zaprosili tudi murskosoboškega škofa Petra Štumpfa, ki je dejal, da je bilo delo cerkvenega sodišča v tem primeru korektno in strokovno: "Obtoženemu so bili naloženi ukrepi: ko jih bo izpolnil, bo lahko še naprej vršil duhovniško službo. Če bi obtoženemu bila naložena cerkvena kazen, bi mu bil izrečen suspenz ali pa v skrajnem primeru odslovitev iz kleriškega stanu. V tem primeru je šlo zaradi narave zlorab za izvensodni proces, ki ga je zahtevala Kongregacija za nauk vere. Cerkveno sodišče je tako izdalo izvensodni ukrep, ki pa nima narave kazni, temveč pokorila in spodbude k poboljšanju.
Danes se žal spet lomijo kopja (tudi duhovniška), kljub nesporni ugotovitvi cerkvenega sodišča glede krivde obsojenega. Očitki letijo na, baje nepotrebno, javno izpostavljanje duhovnika in Cerkve. A drugi se sprašujejo ali si del slovenske Cerkve še vedno ni prebral dokumenta motu proprio Vos estis lux mundi in prerasel kulture pometanja pod preprogo.
[podcast_playlist series="tedenski-izbor" limit="7"]
Zadnje objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.