Zaradi napake poslanke NSi zakon, ki škoduje zasebnim vrtcem, prestal glasovanje na odboru

Peter Merše
22
Vir foto: pixabay

V državnem zboru smo danes lahko prisluhnili vroči razpravi o sofinanciranju otrok v zasebnih vrtcih, glede novele Zakona o vrtcih, s katero želijo opozicijske stranke škodovati zasebnim na račun javnih vrtcev.  

Županom namreč nameravajo omogočiti, da preprečijo občinsko sofinanciranje vrtca otrokom, katerih starši bi se odločili za zasebni vrtec, če je v javnem vrtcu še prostor. S tem pa bi obstoječe zasebne vrtce, katere v Sloveniji obiskuje 4,5 % otrok, pahnili v veliko finančno negotovost ter odvisnost od vsakoletne županove volje.

Merjenje moči na tipični ideološki temi bi se danes končalo, saj je koalicija, ki zakonu nasprotuje imela večino, a je lapsus Ive Dimic (NSi) povzročil, da je odbor zakon potrdil predlog zakona, o katerem bo odločali poslanci na plenarnem zasedanju.

Ironično je prav Nova Slovenija pred sejo koalicijske partnerje pozivala, naj strnejo vrste in zakona ne podprejo.

Parlamentarni odbor za izobraževanje, znanost šport in mladino je danes obravnaval opozicijski predlog  spremembe zakona o vrtcih. Leva opozicija je skušala s predlogom doseči, da bi občinska oblast lahko vsako leto odločala, katerim zasebnim vrtcem bodo financirali program in katerim ne, vse skupaj pa bi bilo odvisno od zasedenosti javnih vrtcev.

Župani bi tako odpirali in zapirali financiranje glede na to, koliko potreb v vrtcih imajo. Nasprotniki so opozarjali, da to vodi v popolno uničenje zasebnih vrtcev, v katerih je že zdaj le 4,5% otrok, medtem ko je Evropsko povprečje okrog 25 %. Razprava je sicer postregla s klasičnim strašenjem z zasebnim s strani opozicije. Na seji so sodelovali tudi predstavniki občin, zasebnih in javnih vrtcev.

Pravica do izbire ali avtonomija občine

Predlagatelji zakona so opozorili, da je bil zakon o vrtcih s temi določili pod Šarčevo vlado že pripravljen, ministrstvo pod vodstvom dr. Simone Kustec pa je njihov zakon v glavnem prepisalo, iz njega pa umaknilo prav člen o zasebnih vrtcih. Tega so zdaj skušali vriniti notri zato, da bi zagotovili avtonomnost občine, ki predšolsko vzgojo tudi financira.

Ker bi s tem imeli več besede prav župani in občinske oblasti, so podporo zakonu izrazili tudi funkcionarji vseh treh združenj občin, ne pa tudi vse občine. Župan občine Vipava Goran Kodelja je izpostavil, da je avtonomija zgolj navidezna. Zakon namreč ustvarja tako nestabilne pogoje za ustanavljanje zasebnih vrtcev, da večine teh v primeru sprejetja tega zakona kmalu ne bo več. Občina ne bo imela tako nobene avtonomije, le primorana bo graditi dodatne javne vrtce.

Predstavniki vrtcev in staršev pa so opozorili, da se bo tako tudi skrčila pravica do izbire, ki jo danes imajo starši. Trenutni način financiranja staršem omogoči, da v kolikor gre za vrtec, ki izpolnjuje standarde, subvencija obline sledi otroku. V kolikor bi zasebni vrtci to možnost izgubili, bi v resnici postali stvar elit, saj bi si jih lahko privoščili le bogati.

Predlagatelji spremembe so poudarjali, da pravica do izbire ni pravica tudi do financiranja, a na to dobili odgovor, da financiranje še vedno ni 100 %. Avtonomija občine in pravica do izbire so zdaj smiselno uravnoteženi, novela pa bi ravnotežje prevesila na stran občine.

Kakovost vrtcev – javnih in zasebnih

Večkrat je bilo poudarjeno, da imamo v Sloveniji kakovostne javne vrtce, a isto  velja tudi za zasebne, ki opozarjajo, da nikakor niso Kengurujčki – varstvo otrok na črno, kjer je prihajalo do zlorab. Ta problem je rešila že prejšnja novela zakona o vrtcih. Danes delujoči zasebni vrtci imajo enake standarde in enako ali bolj izobražene kadre, saj delujejo pod enakimi pogoji kot javni. Prisotnost zasebnih vrtcev pa dviguje tudi kakovost javnih, saj jim predstavljajo zdravo konkurenco, ki vodi k izboljšavam.

Hkrati so zasebni vrtci običajno manjši in manj togi, zato omogočajo testiranje pedagoških praks, ki kasneje obogatijo tudi javne vrtce. Strah na levici je vselej, da bi bila z zasebno pobudo mreža javnih vrtcev ogoržena, a v trenutnih razmerah je delež otrok v zasebnih vrtcih izjemno majhen. Glede na zahtevnost ustanovitve vrtca pa tudi ni pričakovati, da bodo zasebni vrtci začeli rasti kot gobe po dežju.

Finance – gospodarnost občine in vrtca

Še ena pomembna tema je bilo financiranje- V primeru zasebnih vrtcev je občina na boljšem, saj financira le program, medtem ko v javnih financira vse. Predstavniki zasebnih vrtcev so izračunali, da javni vrtec občino stane v povprečju 301,77 € na otroka na mesec, medtem ko zasebni le 145,21 € na otroka na mesec.

Prav tako v zasebnih vrtcih občina financira le otroke, ki so tja vpisani, medtem ko stroške praznih mest krije ustanovitelj vrtca. V javnih vrtcih občina financira oddelke, torej tudi prazna mesta. Strah med vrtci predstavlja upad rojstev, zaradi česar bo v prihodnje tudi manj otrok v vrtcih.

Predlagatelji zato trdijo, da s tem skrbijo za gospodarnost. Občina v primeru, da bi ji ostajala mesta v javnem vrtcu ne bi več financirala otrok, ki hodijo v zasebnega. S tem bi sicer privarčevali v nekem trenutku, saj bi prisilili otroke, ki si polne cene vrtca ne bi mogli privoščiti plačevati, da se vpišejo v javni vrtec, a ker bi zasebni potem propadel, bi na dolgi rok občina plačevala več.

Hkrati bi takšne razmere, ko bi občina vsako leto odločala o tem, kateri vrtci bi bili financirani pomenile veliko nestabilnost za vrtce, saj njihovi ustanovitelji v začetku veliko investirajo, da vrtec sploh ustanovijo. In predstavljalo tudi možnost za diskriminacijo in koripcijo. V občinah, kjer je zasebnih vrtcev več bi bilo treba odločati, katerega ukiniti. V Ljubljani je takih denimo 22.

Drag lapsus Ive Dimic

Koalicija je bila glede ne-podpore zakonu načeloma enotna, a enotnost ni bila zagotovljena. Nova Slovenija je zato celo pisala javna pisma v poziv partnerjem, da zakon zavrnejo in imeli so  tudi potrebno večino.

Kljub temu je bil zakon na koncu sprejet v nadaljnjo obravnavo, saj se je pri glasovanju Iva Dimic zmotila in zakon podprla, medtem ko je vsa koalicija enotno zakonu nasprotovala. Na odboru je bil tako zakon potrjen z 9:8.

Glasovanje je povzročilo nemalo slabe volje med udeleženci s strani zasebnih vrtcev in tudi znotraj koalicije, ki bo na plenarni seji morala na povsem nepotreben test trdnosti koalicije in ponovno neprijetno ideološko debato za SMC in Desus.

22 KOMENTARJI

  1. Pravi problem NSI torej ni Novakova ampak poslanci, ki ne vedo kaj delajo! Ceprav sem velik zagovoenik, da drzava ustvarja zgolj enakovredne pogoje za tekmovanje med javnim(drzavnim) zasebnim in kolektivnim(kooperative) pa sem tudi zagovornik, da lokalne skupnosti same odlocajo o vprasanjih, ki se na lokalnem nivoju lahko resujejo bolje. Na primorskem je vecina zupanov bila izvoljena na neodvisnih nepoliticnih listah. To pomeni, da odlocanje na nivojih obcin ne pomeni nujno favoriziranja javnega pred zasebnim in kolektivnim. Pameten zupan bo podpiral tisto obliko, ki bo obcinski proracuna stala manj. To je trzno obnasanje v enakopravni trznih pogojih pa bo vedno zmagalo zasebno in kolektivno proti javnemu.

    • Peter – tu se z Vami strinjam. Navsezadnje je to dober argument recimo pred sodno inštanco – zakaj bi nekdo dajal za dražje javne storitve, kot za bolj učinkovite zasebne? Tu gre za načelo dobrega gospodarjenja in v primeru omejevanja zasebnih akterjev na tem področju lahko zadeva hitro gre pred sodišče, ki bo v primeru takšne argumentacije (ob dodatnem argumentu svobodne izbire) hitro razsodilo v prid konkurence. Lep dan

    • O Peter, Peter, problem je Ljudmila in problem je korupcija v poslanskih vrsteh, čeprav se ta ne zgodi praviloma. LN ima pač svoje zaveznice tudi v Državnem zboru, lapsus pa je tukaj malo mogoče, saj bi lahko povedala, da se je zmotila in prosila za ponovno glasovanje!
      Poslanko pozvati k pameti!
      LN dela razdor, da bi nagnali eno poslanko na levo!!! Tudi to bo sedaj taktika komunistov in njih “prijateljev”.

  2. Danes imajo Slovenci v bankah naloženih 25 mrd. Ta denar trohni in je v breme bank in tudi lastnikov.
    Zradadi tega, ker vlada v Sloveniji še vedno komunizem, ljudje menijo, da je denar v bankah varno spravljen, če ravno izgublja vrednost, namesto, da bi ga investirali in s tem oplemenitili.
    Podpiranje provatnega sektorja bi vzpodbudilo investicije, tudi v šolstvo, zdravstvo.
    Vrtce bi lahko ustanavljali privatniki in jih tudi financirali. S tem bi se razbremenil propračun; državni, pa tudi občinski.
    Tega seveda levičarji ne dojamejo, zato nasprotujejo takšnim investicijam. Če je vse državno in če so sami država, potem je jasno, da lahko vladajo in obvladujejo vse.
    Je tako Igor?

  3. Tole “lapsus” glasovanje je v sorodu z Toninovo zavrnitvijo sodelovanja pri referendumu o finaciranju katoliškega šolstva, ko se je izgovarjal, da je zadeva urejena, ker se je s strankami levice že o vsem dogovoril.

    Pa se ni prav o ničemer dogovoril; kvečjemu, da sprememeb ne bo, ki jih tudi ni bilo..

  4. Poslanec Mudendorfer je v razpravi povedal, da – pazite – ustanovitelj in plačnik računov – mora imeti nadzor nad dogajanjem v vrtcih. V tem primeru z vrtci v LJ, je to občina!

    Kako pripravno, za STA poslanci levega pola niso bili tega mnenja, da država, kot ustanoviteljica, sme vprašat, kaj so počeli v STA (oziroma, kaj JE POČEL v STA) z državnim denarjem. STA ne priznava UKOM-a, redno pa pošilja računa na ta naslov. Kakšno sprenevedanje!

    Sveta preproščina! Ko jim ustreza je tako, ko pa ne, pa trdijo drugače.

  5. A se ni prav tako “zmotil” tudi Tonin pri glasovanju za Kučanovo penzijo? Nisem slišal, da bi se kdo na levi kadarkoli “zmotil” v korist desnih predlogov. Pritlehno in nizkotno, poslanka. Vendar na žalost, Nsi style.
    Lapsus…. 🙂

  6. Zelo ilustrativen primer t.i. simptomatskega dejanja, s katerim posameznik mimo zavestnega nadzora (t.j. “pomotoma”) izrazi svoje resnično mnenje, prepričanje ali željo, ki pa je ravno nasprotna od tega, za kar se na površju ta posameznik zavzema ali razglaša.
    Freud to zelo temeljito opiše v delu Psihopatologija vsakdanjega življenja.
    Mislim, da mora kar nekaj posameznikov v Nsi razčistit s samim seboj, kje se ideološko in vrednostno v resnici nahajajo. Teh zdrsov je bilo enostavno preveč!

  7. Žal gospa Iva tega lapsusa ne more kar tako popraviti. Če primerjamo število glasovalcev, je v tem odboru njen glas imel utež 5,3, v državnem zboru pa bo zgolj 1.

    • Ah, dajte no. Kaj pa pomeni glasovanje na odboru? Samo eno delovno fazo, odloča se vendar v DZ. Seveda lahko tam vse popravi.
      Sicer pa menim, da bi bil zakon, ki bi favoriziral javne vrtce na račun zasebnih (ki so tudi javni, če imajo dovoljenje za delo oziroma koncesijo, podobno kot je to v zdravstvu) protiustaven.

  8. Peter, na univerzah so tudi mnogi kristjani opranih možganov s komunistično fatamorgano in to se vidi tudi po odzivih, ko komentirajo “ludomile pomote”. Poleg tega pa sem slišal med ljudmi že zamenjavo: namesto FDV ji sedaj rečejo LGBT faks!
    Torej, LGBT je mogoče brati tudi na tem portalu. Nič narobe, demokracija pač, toda imamo pravico tudi drugi.,, da povemo svoje mnenje in kaj govorijo tisti, ki sicer nimajo dostopa do inrterneta.
    Ha, ha, dragi Peter, jaz pa sem mislil, da stanuješ kje v Ljubljani alči blizu Kranja… Primorski župani razmišljajo po tvoje? Ja, saj so skoraj vsi…

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime