Zaradi kršitev zavez glede prodaje NLB Evropska komisija proti Sloveniji uvaja preiskavo
POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
V Bruslju imajo očitno dovolj slovenskega sprenevedanja glede prodaje Nove ljubljanske banke, ki smo jo obljubili v zameno za odobritev državne pomoči prezadolženim bankam leta 2013.
"Ker se Slovenija ne drži svojih zavez, program pomoči NLB iz leta 2013 ni pravno izvršen. Obenem Evropska komisija dvomi, da slovenski alternativni predlogi iz decembra 2017 ustrezajo njenim originalnim zavezam," je sporočila evropska komisarka za konkurenco, Margrethe Vestager.
Zaradi tega v Bruslju proti naši državi uvajajo "poglobljeno preiskavo", slovensko nespoštovanje pravil EU pa je pritegnilo tudi pozornost Reutersa in še nekaterih tujih medijev.
Kot piše v uradni izjavi za javnost Evropske komisije, je delna prodaja slovenskih delnic v NLB ključna slovenska zaveza, ki omogoča dolgoročen obstoj banke. Na podlagi te zaveze je Evropska komisija Sloveniji decembra 2013 lahko odobrila obsežno državno pomoč NLB v višini 2,32 milijarde evrov.
Nato je Slovenija maja 2017 zahtevala delno prodajo delnic v dveh paketih, kar je Evropska komisija odobrila.
"A potem ko je zaustavila prodajo NLB, Slovenija ni izpeljala niti obljubljene prodaje prvega dela delnic do konca leta 2017, niti ni imenovala zaupnika za izpeljavo prodaje balkanskih podružnic, kar je bila alternativna zaveza," opozarjajo v Evropski komisiji.
Slovenija je torej predlagala spremembe svoje zaveze o prodaji 75 odstotkov svojih delnic v NLB in zamudila rok iz obstoječe zaveze. Države članice so dolžne svoje zaveze izpolnjevati, opozarjajo v EK. Na tej stopnji "komisija dvomi, da je novi predlog Slovenije enakovreden prvotni zavezi, zato je začela poglobljeno preiskavo."
Komisarka Vestagerjeva je še poudarila, da mora komisija za dolgoročno vzdržnost NLB kot prejemnice državne pomoči, poskrbeti tako v dobro slovenskih davkoplačevalcev, kot zaradi enakopravne obravnave vseh držav članic EU.
Slovenija ima zdaj po poročanju TV Slovenija mesec dni časa, da predlaga drugačno rešitev, pri čemer neuradno v Bruslju pričakujejo, da bo NLB prodana še letos.
V Bruslju imajo očitno dovolj slovenskega sprenevedanja glede prodaje Nove ljubljanske banke, ki smo jo obljubili v zameno za odobritev državne pomoči prezadolženim bankam leta 2013.
"Ker se Slovenija ne drži svojih zavez, program pomoči NLB iz leta 2013 ni pravno izvršen. Obenem Evropska komisija dvomi, da slovenski alternativni predlogi iz decembra 2017 ustrezajo njenim originalnim zavezam," je sporočila evropska komisarka za konkurenco, Margrethe Vestager.
Zaradi tega v Bruslju proti naši državi uvajajo "poglobljeno preiskavo", slovensko nespoštovanje pravil EU pa je pritegnilo tudi pozornost Reutersa in še nekaterih tujih medijev.
Kot piše v uradni izjavi za javnost Evropske komisije, je delna prodaja slovenskih delnic v NLB ključna slovenska zaveza, ki omogoča dolgoročen obstoj banke. Na podlagi te zaveze je Evropska komisija Sloveniji decembra 2013 lahko odobrila obsežno državno pomoč NLB v višini 2,32 milijarde evrov.
Nato je Slovenija maja 2017 zahtevala delno prodajo delnic v dveh paketih, kar je Evropska komisija odobrila.
"A potem ko je zaustavila prodajo NLB, Slovenija ni izpeljala niti obljubljene prodaje prvega dela delnic do konca leta 2017, niti ni imenovala zaupnika za izpeljavo prodaje balkanskih podružnic, kar je bila alternativna zaveza," opozarjajo v Evropski komisiji.
Slovenija je torej predlagala spremembe svoje zaveze o prodaji 75 odstotkov svojih delnic v NLB in zamudila rok iz obstoječe zaveze. Države članice so dolžne svoje zaveze izpolnjevati, opozarjajo v EK. Na tej stopnji "komisija dvomi, da je novi predlog Slovenije enakovreden prvotni zavezi, zato je začela poglobljeno preiskavo."
Komisarka Vestagerjeva je še poudarila, da mora komisija za dolgoročno vzdržnost NLB kot prejemnice državne pomoči, poskrbeti tako v dobro slovenskih davkoplačevalcev, kot zaradi enakopravne obravnave vseh držav članic EU.
Slovenija ima zdaj po poročanju TV Slovenija mesec dni časa, da predlaga drugačno rešitev, pri čemer neuradno v Bruslju pričakujejo, da bo NLB prodana še letos.
Zadnje objave
Strah v Bruslju: TikTok ogroža duševno zdravje?
24. 4. 2024 ob 9:34
Ustavite levico
24. 4. 2024 ob 6:00
Kdo živi tisoč življenj?
23. 4. 2024 ob 18:45
Učenec oklofutal učiteljico, nasilje na šolah narašča
23. 4. 2024 ob 12:00
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
23. 4. 2024 ob 7:01
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Prihajajoči dogodki
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
2 komentarja
Kraševka
Če bi Cerarja vprašali koga bi on raje prodal ali SLOVENCE ali NLB ? Bi vrjetno odgovoril, da Slovence. Kajti kar dela, ni v interesu večine Slovencev.
Jernej
Joj, joj, kako dolgoročne so posledice nekega dogodka na dan 27. aprila 1941! Še bolj pa dokument z dne 16. sept. 1941, ko se je do danes in še v prihodnost zacementiral monopol KPS.
Kdaj se bomo rešili tega zla?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.