Zaradi koronavirusa v paniki delniški trgi, gospodarstvo in obrtniki. Lahko zaradi virusa pademo v recesijo?

Vir: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Kar nekaj časa so vlagatelji in finančniki bolj kot ne ignorirali novice povezane z novim koronavirusom in bili prepričani, da je to bolj kitajska težava in da večjega vpliva na poslovanje zahodnih podjetij epidemija ne bo imela. Ko je virus izbruhnil še v Južni Koreji in na severu Italije, je bilo jasno, da bodo tudi ostali finančni trgi zagotovo trpeli.

Nihče ne more napovedati, kako hudo se bo izbruh koronavirusa razširil, že zdaj pa je jasno, da bo to prizadelo svetovno gospodarstvo, borze pa tako ali tako nikoli ne marajo negotovosti. Ob tem pa je potrebno poudariti še to, da je najhujši izbruh virusa v Evropi ravno v Italiji, ki se zaradi tega spogleduje z recesijo. To pa zagotovo ne bi dobro vplivalo na celotno evropsko gospodarstvo.

Finančne posledice koronavirusa pa bomo najbrž čutili prav vsi. Če bo namreč izbruhnil še v nekaterih državah, kamor podjetja selijo proizvodno iz Kitajske, potem bodo cene zagotovo zrasle.

Panika na borzah


Delniški trgi so zaradi strahu pred posledicami novega koronavirusa ta teden šli v rdeče številke. Ponedeljkovo trgovanje na zahodnih borzah je bilo že nekoliko panično. Dow Jones je padel za več kot tisoč točk oziroma za 3,6 odstotka, kar je največ v zadnjih dveh letih, v torek pa je padel še za dodatnih 929 točk. V Milanu je osrednji delniški indeks padel za pet odstotkov, v Frankfurtu za štiri. Panika je zajela tudi ameriški Wall Street, kjer se že tako in tako dlje časa pojavljajo pomisleki, kako dolgo lahko še traja obdobje rasti. Vodilni svetovni delniški indeksi so zdaj spet nižje kot na začetku leta,

Podatki kažejo, da se je prodaja Applovih pametnih telefonov na Kitajskem januarja znižala za več kot tretjino, nič bolje gotovo ne bo tudi v tem mesecu. Analitiki pri banki Goldman Sachs svarijo, da bodo posledice epidemije resne in da bo ameriško gospodarstvo v prvem letošnjem četrtletju uživalo le še 1,2-odstotno rast, potem ko je BDP v zadnjem lanskem četrtletju porasel za 2,1 odstotka.

Zelo podobno svetovnim trendom se dogaja tudi na ljubljanski borzi. Tečaj Krkinih delnic se je v ponedeljek ob več kot stotih sklenjenih poslih znižal za dobre štiri odstotke, v torek pa za dodatna dva odstotka in pol, na 71,6 evra. Najbolj pa posledice kornavirusa zagotovo čuti Luka Koper, saj je tečaj njenih delnic samo včeraj padel za desetino, na 20,4 evra. To je najnižja vrednost po maju 2014.

Ob padcu delnic velik porast zanimanja za zlato


Močno pa je v tem času panike in gledanju proti recesiji poraslo zanimanje za državne obveznice in za zlato. Donosnost desetletne slovenske obveznice je spet ničelna, pri primerljivi ameriški pa je zdrsnila pod 1,35 odstotka, kar je najmanj po juliju 2016.

Ker je Italija eno fiskalno bolj ranljivih velikih območij znotraj evroobmočja, je večja verjetnost, da bo Evropska centralna banka (ECB) počasi še dodatno povišala likvidnost v območju evra s tem, da bo najverjetneje znižala ključno obrestno mero in povišala program odkupa obveznic.

Kljub padcem delnic pa je zaznati veliko povpraševanje po zlatu. Zlato je tako pridobilo na vrednosti in se povzpelo vse do 1.689 dolarjev za 31,1-gramsko unčo. To je največ po januarju 2013. V evrih je bilo treba za zlato unčo prvič odšteti več kot 1.560 evrov.

Hude težave za gospodarstvo


Podjetja že sedaj želijo nadomestiti kitajske in korejske dobavitelje z dobavitelji iz regij, ki so zaradi koronavirusa manj ogrožene. A če se bo virus širil in se pojavil še drugje, bo izbor neogroženih regij še manjši in podjetja bi začela tekmovati za dobavitelje zunaj ogroženih območij. Cene pa bodo seveda rasle v nebo, kar bomo čutili vsi.

Če širjenja virusa ne bo mogoče kmalu zajeziti, bodo najverjetneje najbolj na udaru panoge z zmanjšano proizvodnjo, predvsem avtomobilska industrija. Največje zmanjšanje povpraševanja pa najverjetneje letalska industrija in turizem.

Nemška letalska družba Lufthansa je danes že sporočila, da bo zaradi epidemije koronavirusa zamrznila zaposlovanje. Zaposleni bodo delali po skrajšanem delovnem času, ponudili jim bodo tudi neplačan dopust. S takšnimi ukrepi nameravajo v družbi ublažiti vplive virusa na gospodarstvo.

Največji proizvajalec žganih pijač na svetu Diageo pričakuje, da bo izbruh novega koronavirusa občutno vplival na njegovo poslovanje. Čisti prihodki od prodaje naj bi bili v tekočem poslovnem letu zaradi virusa manjši za 225 do 325 milijonov funtov, kar je od 269 do 388 milijonov evrov.

Slovenski obrtniki od države pričakujejo pomoč


Posledice širjenja novega koronavirusa skrbijo tudi obrtnike v Sloveniji. V OZS navajajo, da so že prizadeti tisti, ki sodelujejo s Kitajsko, pa tudi tisti, ki so vezani na Italijo. Zlasti gostinci na Goriškem namreč beležijo velik upad italijanskih gostov. "Gostinci na tem območju zaznavajo drastičen upad italijanskih gostov, zato od države pričakujejo čimprejšnje ukrepanje. Nekatere gostilne na tem območju zadnje dni dobesedno samevajo," so izpostavili v OZS.

Glede na to, da je Italija zaradi razširjenosti koronavirusa že sprejela nekatere ukrepe, da bi pomagala prizadetim obrtnikom in podjetnikom - med drugim je v času zaprtja obratov začasno ustavila plačevanje davkov in prispevkov za tiste, ki so zaradi koronavirusa utrpeli izpad oziroma škodo - vladi predlagajo, da razmisli o uvedbi podobnih ukrepov.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike