Zaradi Irana jih je Janša slišal v domačih medijih, a serija nekdanjih visokih politikov se je poklonila "njegovemu pogumu"
Urban Šifrar
- 24. 7. 2021 ob 20:11
- 4 komentarjev
POSLUŠAJ ČLANEK
Slovenski premier Janez Janša se je v prvem delu julija virtualno udeležil dogodka Free Iran World Summit v organizaciji iranske diaspore in presenetil s pozivom k preiskavi iranskega pokola političnih zapornikov leta 1988, ko je enega ključnih položajev v državi zasedal novoizvoljeni iranski predsednik Ebrahim Raisi.
Njegovo potezo je hitro obsodil iranski režim, previdni so bili tudi v EU, češ da ne gre za uradno stališče zveze, močno pa so jo napadli slovenski mediji in opozicija.
A serija nekdaj visokih politikov Zahodnih držav pa dejanje slovenskega premierja vidi povsem v drugi luči. Nekdanji zunanji minister Italije je denimo zapisal, da bi svobodni mediji Janši za njegov pogum morali ploskati.
Slovenski mediji in leva opozicija so Janševe besede večinoma interpretirali kot zunanjepolitični fiasko. "To je zelo neodgovorno in zaskrbljujoče. Poteza ogroža stalna prizadevanja EU in njenega visokega predstavnika Josepa Borrella za oživitev jedrskega sporazuma z Iranom, ki je ključna zunanjepolitična prednostna naloga EU," so skupino S&D v evropskem parlamentu povzemali na 24ur. V komentarju časopisa Delo pa, da je izjava prišla ob napačnem času in v napačni obliki ter da Janši manjka zavzemanje za človekove pravice drugje (merili so na podporo Orbánovemu zakonu o LGBT). "(Janševa) izjava kaže tudi na nezmožnost slovenskega predsedstva in članov aktualne slovenske vlade ločevati notranjepolitična stališča od skupnih evropskih stališč," je bil kritičen evropski poslanec LMŠ-ja Klemen Grošelj.
V tujih medijih pa so se pojavila tudi drugačna mnenja, ki v slovenskem tisku niso bila opažena. Novinar medija Eureporter je denimo izpostavil besede bivših zunanjih ministrov Kanade, Litve, Italije in ameriškega državnega tožilca Michaela Mukaseyja, ki so se vsi poklonili pogumu Janše, da se je uprl dojemanju odnosa z Iranom kot "business as usual", običajni posel, kakršno je sicer stališče EU in predstavnika Josepa Borrella.
Nekdanji kanadski zunanji minister John Baird je denimo dejal: "Zelo sem zadovoljen nad izkazanim moralnim pogumom slovenskega ministrskega predsednika. Raisija je poklical na odgovornost za masaker 30 tisočih zapornikov leta 1988 in s tem razjezil ekstremiste, mule in njihove prijatelje, zaradi česar bi mu morali podeliti častno priznanje. Svet potrebuje več tovrstnega voditeljstva."
Nekdanji italijanski zunanji minister Giulio Terzi pa je zapisal, da bi svobodni mediji slovenskemu predsedniku vlade morali ploskati za njegov pogum, ker si je upal pozvati h koncu nekaznovanega početja iranskega režima. Visoki predstavnik EU-ja Josep Borell pa bi moral prenehati s "posel kot vedno" pristopom do režima, ki ga vodijo množični morilci. Namesto tega bi moral države članice EU-ja spodbuditi, da se pridružijo Sloveniji v zahtevi za prevzem odgovornosti za največji zločin Irana proti človeštvu.
https://twitter.com/Libertarec/status/1418637481126375425
Njegovo potezo je hitro obsodil iranski režim, previdni so bili tudi v EU, češ da ne gre za uradno stališče zveze, močno pa so jo napadli slovenski mediji in opozicija.
A serija nekdaj visokih politikov Zahodnih držav pa dejanje slovenskega premierja vidi povsem v drugi luči. Nekdanji zunanji minister Italije je denimo zapisal, da bi svobodni mediji Janši za njegov pogum morali ploskati.
Kaj se je dogajalo v Iranu
Iranska novejša zgodovina je pestra. Po liberalnih letih hitrega napredka in modernizacije med koncem 2. svetovne vojne in islamsko revolucije leta 1979, iz katerih izhajajo fotografije, ki bi jih zlahka umestili v kakšno ameriško zvezno državo, so revolucionarji različnih skupin strmoglavili monarhijo in uvedli prehodno vlado.
Med strankami, med katerimi so bile tudi marksistične skupine in mudžahedini, je prevladala šiitska populistična skupina pod vodstvom Ruhollaha Khomeinija in kmalu obračunala z nekdanjimi revolucionarnimi zavezniki, s katerimi niso delili enakih pogledov na prihodnost države. Vzpostavili so teokratsko republiko in se spustili v vojno z Irakom, ki je trajala do 1988.
19. julija tega leta se je pričelo tudi sistematično petmesečno pobijanje političnih zapornikov, večinoma študentov in mladih, pripadnikov mudžahedinske in drugih organizacij, ki so se zavzemali za drugačno različico islama. Za pokol po nekaterih predvidevanjih okoli 30.000 ljudi je bila administrativno zadolžena četverica, kasneje znana kot "komite smrti", katere član je bil tudi Raisi, takrat namestnik generalnega tožilca, danes novi iranski predsednik.
Raisija je močno obremenil Hossein Ali Montazerij, desna roka ajatole Homeinija, ki je po letu 1989 postal velik kritik iranskega islamskega režima. Novoizvoljenega predsednika Ebrahima Raisija je namreč navedel kot enega od ljudi, ki so sodelovali pri izvedbi omenjenega grozodejstva.
Kljub pozivom Amnesty International in drugih organizacij dogodki še niso bili zares preiskani. Iranu je z demonizacijo žrtev uspelo grozodejstva "utemeljiti" pred lastnimi državljani, v zunanji politiki pa je z nevarnim jedrskim programom in zalogo naravnih bogastev uspel ohraniti status quo.
Prav slednjega prevprašuje Janševa izjava, zato so se nanjo tako hitro tudi odzvali predstavniki EU in zagotovili razdraženemu Iranu, da ne gre za njihovo skupno stališče.
Iranska novejša zgodovina je pestra. Po liberalnih letih hitrega napredka in modernizacije med koncem 2. svetovne vojne in islamsko revolucije leta 1979, iz katerih izhajajo fotografije, ki bi jih zlahka umestili v kakšno ameriško zvezno državo, so revolucionarji različnih skupin strmoglavili monarhijo in uvedli prehodno vlado.
Med strankami, med katerimi so bile tudi marksistične skupine in mudžahedini, je prevladala šiitska populistična skupina pod vodstvom Ruhollaha Khomeinija in kmalu obračunala z nekdanjimi revolucionarnimi zavezniki, s katerimi niso delili enakih pogledov na prihodnost države. Vzpostavili so teokratsko republiko in se spustili v vojno z Irakom, ki je trajala do 1988.
19. julija tega leta se je pričelo tudi sistematično petmesečno pobijanje političnih zapornikov, večinoma študentov in mladih, pripadnikov mudžahedinske in drugih organizacij, ki so se zavzemali za drugačno različico islama. Za pokol po nekaterih predvidevanjih okoli 30.000 ljudi je bila administrativno zadolžena četverica, kasneje znana kot "komite smrti", katere član je bil tudi Raisi, takrat namestnik generalnega tožilca, danes novi iranski predsednik.
Raisija je močno obremenil Hossein Ali Montazerij, desna roka ajatole Homeinija, ki je po letu 1989 postal velik kritik iranskega islamskega režima. Novoizvoljenega predsednika Ebrahima Raisija je namreč navedel kot enega od ljudi, ki so sodelovali pri izvedbi omenjenega grozodejstva.
Kljub pozivom Amnesty International in drugih organizacij dogodki še niso bili zares preiskani. Iranu je z demonizacijo žrtev uspelo grozodejstva "utemeljiti" pred lastnimi državljani, v zunanji politiki pa je z nevarnim jedrskim programom in zalogo naravnih bogastev uspel ohraniti status quo.
Prav slednjega prevprašuje Janševa izjava, zato so se nanjo tako hitro tudi odzvali predstavniki EU in zagotovili razdraženemu Iranu, da ne gre za njihovo skupno stališče.
Novi fiasko ali hrabra poteza?
Slovenski mediji in leva opozicija so Janševe besede večinoma interpretirali kot zunanjepolitični fiasko. "To je zelo neodgovorno in zaskrbljujoče. Poteza ogroža stalna prizadevanja EU in njenega visokega predstavnika Josepa Borrella za oživitev jedrskega sporazuma z Iranom, ki je ključna zunanjepolitična prednostna naloga EU," so skupino S&D v evropskem parlamentu povzemali na 24ur. V komentarju časopisa Delo pa, da je izjava prišla ob napačnem času in v napačni obliki ter da Janši manjka zavzemanje za človekove pravice drugje (merili so na podporo Orbánovemu zakonu o LGBT). "(Janševa) izjava kaže tudi na nezmožnost slovenskega predsedstva in članov aktualne slovenske vlade ločevati notranjepolitična stališča od skupnih evropskih stališč," je bil kritičen evropski poslanec LMŠ-ja Klemen Grošelj.
V tujih medijih pa so se pojavila tudi drugačna mnenja, ki v slovenskem tisku niso bila opažena. Novinar medija Eureporter je denimo izpostavil besede bivših zunanjih ministrov Kanade, Litve, Italije in ameriškega državnega tožilca Michaela Mukaseyja, ki so se vsi poklonili pogumu Janše, da se je uprl dojemanju odnosa z Iranom kot "business as usual", običajni posel, kakršno je sicer stališče EU in predstavnika Josepa Borrella.
Nekdanji kanadski zunanji minister John Baird je denimo dejal: "Zelo sem zadovoljen nad izkazanim moralnim pogumom slovenskega ministrskega predsednika. Raisija je poklical na odgovornost za masaker 30 tisočih zapornikov leta 1988 in s tem razjezil ekstremiste, mule in njihove prijatelje, zaradi česar bi mu morali podeliti častno priznanje. Svet potrebuje več tovrstnega voditeljstva."
Nekdanji italijanski zunanji minister Giulio Terzi pa je zapisal, da bi svobodni mediji slovenskemu predsedniku vlade morali ploskati za njegov pogum, ker si je upal pozvati h koncu nekaznovanega početja iranskega režima. Visoki predstavnik EU-ja Josep Borell pa bi moral prenehati s "posel kot vedno" pristopom do režima, ki ga vodijo množični morilci. Namesto tega bi moral države članice EU-ja spodbuditi, da se pridružijo Sloveniji v zahtevi za prevzem odgovornosti za največji zločin Irana proti človeštvu.
Pozitivno je pred dnevi o Janševi potezi pisal tudi švicarski medij Weltwoche, in sicer je premierja primerjal z Wolfgangom Schüsslom, pa Kaczynskim in drugimi politiki, ki so si prav tako upali upreti nareku EU, se braniti in dokazovati svojo nacionalno suverenost.
https://twitter.com/Libertarec/status/1418637481126375425
Zadnje objave
Incident pred Državnim zborom. Nadlegovali novinarja TV Slovenija dr. Jožeta Možino.
20. 4. 2024 ob 12:19
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
4 komentarjev
APMMB2
Vse mednarodne spore v svetu zaenkrat še vedno neti nasprotje med ZDA in Rusijo.
Rusi si še vedno prizadevajo biti velesila in hočejo zadržati, ali pa celo razširiti svoje vplivno območje. Enako počno Američani. Spori in osvajanje vpliva so zaviti v diplomatski celfan okrašen s svobodo,demokracijo, enakostjo, poštenjem in podobnimi floskulama, v ozadju pa so interesi. Pred vsem ekonomski interesi podžigajo osvajanja. Ti pa so pred vsem prodaja orožja in trgovina s surovinami.
Iran je trenutno v interesni sferi Rusije, saj si Rusi od vedno želijo vstop v toplo morje in Iran je ozemlje, država, kjer je takšno morje najlažeje doseči, zato si Rusi že od nekdaj želijo pokoriti Iran.
Igro so pripeljali celo tako daleč, da so pripravljeni Iran opremiti z atomsko bombo. Sicer še kolebajo, saj je iranski režim dovolj nepredvidljiv, tako da lahko Alah sproži vojno tudi proti krščanskim Rusom, zato Rusi nekoliko kolebajo in Irana ne oborožijo z atomsko bombo.
Vse ostalo pa so igrice za otroke. Recimo sporazum po katerem Iran ne bo zgradil atomske bombe.
Vojna v Siriji je prav tako posledica naveze Rusija - Iran, pa napetosti med Izraelom in Palestinci , pa napetosti v Libanonu in rovarjenje Erdogana. Vzporedno ruskim interesom za toplim morjem se vzporedno plete še bitka za nafto. Vsak nemir na tem področju dviguje ceno nafte in sveda prilive v rusko blagajno, saj je Rusija bistveni dobavitelj energentov v Evropo.
Vse to pa s pridom izkoriščajo evropski levičarji, ki še vedno vidijo v Rusiji Sovjetsko zvezo, ki je vodila in podžigala komunistične revolucije po svetu.Tudi Slovenski levičarji so še vedno obsedeni s Sovjetsko zvezo, saj ko so na oblasti se otoplijo odnosi s Putinom in Moskva postane drugi Rim.
Obsojati Irana pač ne gre. Zato so levičarji v Evropi in seveda tudi v Sloveniji zelo občutljivi če kdo napada Iran. Iran pa ima velike zaloge nafte in posledično je bogata država,ki lahko kupuje evropsko blago, zato tudi Nemčija in ostale države niso preveč navdušene za spore z iranskim teokratskim režimom.
Trgovina in profiti so važnejši od človekovih pravic, zalsti če te ogrožajo Irance in ne Nemcev, Nizozemcev, ali Dancev.
Najvažnejši je interes. Tudi za levičarje in tudi za slovenske levičarje. Važno je vladati, tudi če se teptajo človekove pravice, tudi če se teprajo vsa lepa načela ki vejejo iz parol. Važno je vladati.
Poglejmo si samo, kaj počne iranski režim. Koliko kršitev je mogoče našteti, pa levičarje, evropske, pa tudi slovenske to ne moti. Moti pa jih Janša, ker nanje opozarja. Seveda moti jih zato, ker vlada, ker je na oblasti. Zato je potrebno uporabiti vsa sredstva, da se ga odstavi.
Kljub temu pa gospa Fajon ni pripravljena sprejti dejstva, da v očeh iranskih ajatol, ki vladajo, kot ženska ne predstavlja kaj več kot kamelo, morda dve.
AlojzZ
Poskusimo pomesti pod svojim pragom...
In obdoditi SLO poboje.
Kraševka
Voditelji EU, v glavnem samo kimajo temu, kar jim "Soros" in prijatelji zaukažejo.
V takem pimeru se vprašamo čemu sploh služijo Komisarji - EU ter Bruseljski parlament?
Vsak je dolžan povedati jasno o določenih stvareh in ZAVZETI svoje STALIŠČE.
Kdor tega ne dela, se pravi, da nima svojega mnenja. Če je tako, bi bilo bolje, da ne gre KANDIDIRATI. Taki, ki samo KIMAJO, ne dajo DOPRINOSA ne svoji državi in ne Svetu.
Glede ZLOČINOV, je nujno, da se zavzema jasna STALIŠČA. Kdor tolerira zločine, pripomore k temu, da se ti ponovijo tudi v prihodnje.
A ni zavrženo govoričenje Fajonove, "kao", da se zavzema za demokracijo.
V Ljubljani pa se gre POKLONITI pred spomenik - KOMUNISTIČNIH ZLOČINCEV. S tem samo pokaže svojo pokvarjenost.
ales
Evropska komisija je ena najbolj skorumpiranih in nesposobnih vlad na svetu. Še 10 let takega vodstva in EU ne bo več. Ker isti ptiči skup letajo je tako prijateljska za našo levico.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.