"Zaračunavanje hitrih testov v demokratični družbi ni neprimerno in nesorazmerno"

Blaž Čermelj
Foto: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Slovenija po zgledu nekaterih drugih evropskih držav s 23. avgustom uvaja plačljivo testiranje s HAT testi, kar je v delu javnosti vzbudilo nekaj razburjenja.

K uredbi so sicer dodane nekatere izjeme, ki brezplačne teste še vedno zagotavljajo za uporabnike zdravstvenih storitev, osebe, ki se ne smejo cepiti ter osebe v institucijah socialnega varstva. Prav tako bo brezplačno (PCR) testiranje ostalo dostopno za vse s simptomi bolezni.

S tem si vlada želi doseči čim širšo precepljenost prebivalstva ter v končni fazi tudi zmanjšati stroške.

Z več strani se že pojavljajo opozorila, da je zahtevanje za plačevanje testov neskladno z evropskim in slovenskim pravnim redom, zato napovedujejo tudi pritožbo na ustavno sodišče.

A profesor prava človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič, pravi, da plačljivi testi za asimptomatske osebe niso v neskladju z ustavo.  

Cepljenje se je v zadnje pol leta izkazalo kot izjemno učinkovita rešitev, saj podatki tako iz Slovenije kot iz drugih evropskih držav kažejo, da le to zagotavlja izjemno visoko zaščito pred boleznijo. V Sloveniji tako okužbe beležimo predvsem med necepljenimi in cepljenimi s šibkim imunskim sistemom, medtem ko primerov med preostalo cepljeno populacijo tako rekoč ni. Še bolje se to vidi v Franciji, kjer je kar 96 % odstotkov vseh okužb odpadlo na necepljene osebe.



Prav zato se fokus vseh držav sedaj iz testiranja čedalje bolj osredotoča na cepljenje, čemur v teh dneh sledi tudi Slovenija. Ta je v preteklih mesecih zaradi pomanjkanja cepiv močno spodbujala hitro testiranje, ki je bilo za celotno populacijo brezplačno. Vendar imamo v državi cepiva dovolj, zato se vladi zdi primerno, da to okno k normalnemu življenju počasi zapre.

V Franciji necepljenim močno omejili življenje

Z 21. julijem so v Franciji začele veljati strožje omejitve za osebe, ki nimajo tako imenovane "zdravstvene propustnice". Slednje pomeni, da so bodisi polno cepljeni ali testirani s testom, ki ni starejši od 48 ur. Brez zdravstvene propustnice v Franciji ni mogoč obisk večine dogodkov in institucij javnega življenja - od kina, gledališča, muzejev, restavracij, barov, do nakupovalnih središč in športnih dogodkov.

Za neupoštevanje novih predpisov je globa 1500 evrov.

Testiranje za francoske državljane zaenkrat še ostaja brezplačno, medtem ko so za tujce, ki prihajajo v Francijo, že uvedli plačljive teste in sicer 30 € za hitri test in 50 € za PCR.

Prav tako so uvedli obvezno cepljenje za zdravstveno osebje, ki mora biti cepljeno do sredine septembra. Kdor do takrat ne bo cepljen, mu grozi izguba službe.



Testiranje bo tako od 23. avgusta za večino populacije plačljivo, pri čemer cena testov ne bo smela presegati 12 €. Izjema bodo osebe, ki se iz zdravstvenih razlogov ne smejo cepiti, uporabniki zdravstvenih storitev, oskrbovanci socialnovarstvenih zavodov ter osebe v zavodih za prestajanje zaporne kazni, prevzgojnih domovih, centrih za tujce, varnih hišah, azilnih domovih, integracijskih hišah, kriznih centrih za otroke ... zanje bo testiranje še vedno brezplačno.

Časa je dovolj


Vlada se za datum 23. avgust ni odločila naključno, saj je tako dovolj časa, da se osebam, ki bi se cepile v teh dneh takrat ne bo več potrebno plačljivo testirati. Presejalni program se bo po napovedi vlade sicer izvajal vse do takrat, dokler ne bo dosežen dovoljšen odstotek precepljenosti prebivalstva, ki bo učinkovito zamejil nadaljnje širjenje novega koronavirusa.

Velik finančni strošek


S plačljivostjo se bo vlada med drugim rešila znatnega finančnega stroška, saj je hitro testiranje do sedaj stalo 60 milijonov evrov. To je več kot 300.000 evrov na vsak dan, od uvedbe hitrega testiranja dalje.

Covidna kriza je do sedaj državo skupaj stala kar 650 milijonov evrov, medtem ko je država za cepivo, ki ga je v tem trenutku dovolj za vse, ki se želijo cepiti, plačala zgolj 32 milijonov evrov.

Sindikati na okopih


Kot ocenjuje vlada, je bilo v zadnje pol leta kar 75 % hitrih testov nenujnih, torej namenjenih za obisk nekaterih storitev in potovanj. Toda odločitev bo močno vplivala tudi proticepilce med zdravstvenimi delavci in šolniki, ki so se na vladno napoved že odzvali z ogorčenjem.

Vlada mora testiranje plačati


Zlasti ostro je ob tem protestiral šolski sindikat (SVIZ) pod vodstvom Branimirja Štruklja, ki pravi da bo morala država, če bo želela ponovno uveljaviti obvezno testiranje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, le tega tudi plačati.

V sindikatu si sicer prizadevajo, da bi se učitelji, tako kot dijaki, v prihodnjih mesecih predvsem samotestirali in sicer z "manj invazivnimi testi".

Proti diskriminaciji necepljenih


Argument, da so vladne zahteve nesprejemljive nasprotniki cepljenja iščejo predvsem v Zakonu o varstvu pri delu, (ZVZD-1), ki v 14. členu določa, da: »Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu delavcu ne sme povzročiti finančnih obveznosti, prav tako pa zdravstvene posledice opravljanja dela ne smejo prizadeti delavčeve plače ter posegati v njegov z delom pridobljeni materialni in socialni položaj.«

Kot drugi argument pa nasprotniki navajajo 14. junija objavljeno evropsko uredbo, ki določa pogoje za izdajanje, preverjanje in priznavanje PCT potrdil ter določa, da necepljeni pri potovanjih ne smejo biti diskriminirani v primerjavi s cepljenimi osebami.

Zelo verjetno zato je, da bo vladno uredbo naposled pretreslo tudi ustavno sodišče. Toda ali plačljivost cepljenja res diskriminira?

Brezplačni testi v Evropi redkost


S tem vprašanjem smo se obrnili na pravnika dr. Jerneja Letnarja Černiča izrednega profesorja za pravo človekovih pravic, državno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti, ki v svojem odzivu poudarja, da "večina evropskih držav v teku celotne epidemije ni in ne ponuja brezplačnega HAT testiranja v primerih, ko oseba ne kaže znakov covida-19."

Slovenska država tako s še vedno z brezplačnim testiranjem za vse ponuja neko dodatno storitev, kar v evropskih državah ni splošno pravilo. Poleg tega "obveznosti varovati pravice do življenja in zdravja nima le državna oblast, temveč vsak posameznik sam. V situaciji, kjer je slovenska država na repu evropskih držav po polni precepljenosti in ko nam grozi vnovično zaprtje javnih dejavnosti, ne obstaja več nujna družbena potreba po brezplačnem testiranju, zato napovedano zaračunavanje hitrih testov (razen za določene skupine zaposlenih v kritičnih dejavnostih) ni neprimerno in nesorazmerno v demokratični družbi ter (zato) tudi ni protiustavno."

Finančna sredstva pa je po njegovem mnenju bolje preusmeriti na področja, ki bodo lahko izboljšala učinkovitost, kakovost in dostop do zdravstvenih storitev v Sloveniji.

Učiteljska dolžnost, da zaščitijo učence


A ne le pravnega, zadeva ima tudi moralni vidik. Tako zdravnik Samo Vesel opozarja na dejstvo, da so učenci žrtvovali pomemben del lanskega in predlanskega šolskega leta za to, da so pred okužbo obvarovali svoje starše in učitelje. Sedaj pa se ti v zameno ne bi cepili, kar je po mnenju številnih nezrelo in neodgovorno.



 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Poljski predsednik je Mateuszu Morawieckemu omogočil oblikovanje vlade
  • 07. 11. 2023
Vlada potrjevanje zakona o obnovi zaradi »nejasnih zadev« prestavlja na četrtek
  • 22. 11. 2023
Kmetijsko ministrstvo odpravilo odločbo o odvzemu goveda pri Krškem
  • 28. 12. 2023

Prihajajoči dogodki

Ogled koledarja