Zanimiva raziskava: obstaja povezava med podporo oblasti in zaupanjem v medijsko poročanje?
POSLUŠAJ ČLANEK
Mediji so tisti, ki vsak dan prinašajo novice v domove ljudi in na tak način informirajo, učijo in ustvarjajo javno mnenje. Da je to zelo pomembno in da ni vseeno kaj mediji o tebi govorijo, se zavedajo vsi politiki.
Tudi Ameriški predsednik Donald Trump dobro razume moč medijev. Zato bo 17. Januarja podelil medijske nagrade, ki jih je poimenoval kar "Fake news awards". Nagrajeni bodo mediji, ki so po njegovem mnenju najbolj pristranski in skorumpirani.
Kakšna pa je realna slika v Ameriki in svetu? Ameriški Pew Research Center je te dni postregel z novo anketo o medijski realnosti in odnosu ljudi do nje. V anketo je vključenih 38 svetovnih držav (med njimi Slovenije žal ni). O pristranskosti medijev ter njihovi verodostojnosti več preberite v nadaljevanju.
Na načelni ravni se večina anketirancev po svetu strinja, da bi morali biti mediji pri svojem poročanju nepristranski. Pri tem pa večjo vlogo kot spol, starost in narodnost igra politično prepričanje in trenutna oblast v državi.
Do pristranskosti medijev so bolj kritični tisti z višjo stopnjo izobrazbe, ki menijo, da ni nikoli sprejemljivo, da mediji poročajo pristransko. Največje razlike med bolj in manj izobraženimi so vidne v Latinski Ameriki.
Anketiranci so se opredeljevali do poročanje medijev v štirih različnih kategorijah: poročanje o pomembnih zadevah, točnost informacij, poročanje o vladi ter pravično predstavljanje različnih političnih pogledov. V večini so bili anketiranci zadovoljni z delom medijev v vseh štirih kategorijah.
V kategoriji pravičnega predstavljanje različnih političnih pogledov je delo medijev najslabše ocenjeno. Globalno gledano le 52 % vprašanih meni, da so mediji pri zagotavljanju različnih stališč uspešni. Ta procent je nižji v Evropi 45 %, na Bližnjem Vzhodu 46 % ter v Latinski Ameriki 42 %. Najbolj kritični v Evropi so pri tem Grki, kjer kar 80 % vprašanih meni, da mediji ne naredijo dovolj, da bi bila slišana različna politična stališča.
Zadovoljstvo nad delom medijev pa je močno povezano tudi s političnim prepričanjem. V večini držav so ljudje, ki se politično identificirajo s trenutno oblastjo, nad poročanjem medijev bolj zadovoljni kot tisti, ki trenutne oblasti ne podpirajo.
Na primer Madžari, ki podpirajo trenutno oblast, so 20 % bolj zadovoljni s poročanjem medijev, kot tisti, ki nasprotujejo trenutni vladi. Tisti, ki zaupajo vladi, bolj zaupajo tudi medijem.
Zanimivo anomalijo tega pojava pa je mogoče opaziti na primeru ZDA in Izraela. Pri teh dveh državah je situacija ravno obrnjena. Republikanci v ZDA so bistveno bolj nezadovoljni s poročanjem medijev kot demokrati, pa čeprav je trenutno na oblasti republikanski predsednik. Razkorak med podporniki in nepodporniki oblasti je tudi zelo velik, kar 34 %. Podobna situacija je tudi v Izraelu, le da je tam razkorak manjši, 25 %.
Iz zgornjih podatkov je tako očitno, da je Trump pri svojem poslanstvu, da razkrinka pristranske in pokvarjene medije, zelo uspešen. Če je pred začetkom njegovega predsednikovanja je približno 75 % demokratov in republikancev bilo mnenja, da je konstruktivna kritika dobra za vlado, so se te številke v zadnjem letu močno spremenile.
Medijsko kritiko vladi v ZDA podpira 90 % demokratov in le 42 % republikancev. 90 % republikancev je prepričanih, da so mediji prizanesljivi do določene stranke, isto mnenje deli polovica demokratov.
Anketa je raziskovala tudi koliko vprašani spremljajo lokalne in koliko tuje medije. Pri tem, pričakovano, več ljudi spremlja notranjepolitično dogajanje.
Pri podrobnem spremljanju domačih novic so najbolj zavzeti Turki, kjer domačim novicam podrobno sledi 66 % vprašanih. Domačim novicam podrobno sledi 57 % Američanov. Najnižji procent podrobnega spremljanja domačih novic pa imata Madžarska 18 % in Italija 20 %.
Pri podrobnem spremljanju tujih novic smo najbolj zavzeti Evropejci, prevladujejo pa Nemci, kjer kar 29 % vprašanih tuje novice spremlja zelo podrobno.Bolj izobraženi ljudje tudi bolj spremljajo tuje medije.
Starejši bolj spremljajo lokalne novice od mlajših, največje razlike pa se pri tem pojavljajo v Evropi, kjer je razkorak med mlajšimi in starejšimi tudi 20 %.
Podrobno raziskavo pod naslovom Slovenski utrip so leta 2014 izvedli na Fakulteti za uporabne družbene študije, kjer so ugotovili, da skoraj 75 % Slovencev delno zaupa našim medijem. Med mediji najbolj zaupajo radiu in najmanj časopisom. 43 % Slovencev meni, da so naši mediji nepristranski, 19,6 % meni, da so naklonjeni levici in 11,6 %, da so naklonjeni desnici.
A raziskava GFK Slovenija iz leta 2016 je pokazala strm padec zaupanja v medije v zadnjih treh letih. Po tej so se s 14 odstotki zaupanja znašli povsem na dnu med raznimi družbeno-političnimi institucijami.
Poskus orisa slovenske medijske krajine in s tem opredelitev medijev na leve in desne ter kakovostne in nekakovoste je pred letom dni izvedel Žiga Turk. Iz raziskave, ki sicer ni zajela zelo velikega in reprezentativnega vzorca ljudi, je moč zaznati, da ljudje dojemajo medije kot pristranske.
Se pa tudi pri nas močno pozna povezava med političnim prepričanjem in mnenjem o določenih medijih in njihovem poročanju. Vzemimo za primer odstavitev urednice informativnega programa na RTV, ki se je trudila za politično uravnoteženo poročanje (s katerim se, vsaj v svetu, načeloma vsi strinjajo). Ali pa pogrom nad voditeljico Odmevov Rosvito Pesek, ki je gostila predsednika največje opozicijske stranke.
Tudi Ameriški predsednik Donald Trump dobro razume moč medijev. Zato bo 17. Januarja podelil medijske nagrade, ki jih je poimenoval kar "Fake news awards". Nagrajeni bodo mediji, ki so po njegovem mnenju najbolj pristranski in skorumpirani.
Kakšna pa je realna slika v Ameriki in svetu? Ameriški Pew Research Center je te dni postregel z novo anketo o medijski realnosti in odnosu ljudi do nje. V anketo je vključenih 38 svetovnih držav (med njimi Slovenije žal ni). O pristranskosti medijev ter njihovi verodostojnosti več preberite v nadaljevanju.
Je pristranskost medijev zaželena?
Na načelni ravni se večina anketirancev po svetu strinja, da bi morali biti mediji pri svojem poročanju nepristranski. Pri tem pa večjo vlogo kot spol, starost in narodnost igra politično prepričanje in trenutna oblast v državi.
Do pristranskosti medijev so bolj kritični tisti z višjo stopnjo izobrazbe, ki menijo, da ni nikoli sprejemljivo, da mediji poročajo pristransko. Največje razlike med bolj in manj izobraženimi so vidne v Latinski Ameriki.
Anketiranci so se opredeljevali do poročanje medijev v štirih različnih kategorijah: poročanje o pomembnih zadevah, točnost informacij, poročanje o vladi ter pravično predstavljanje različnih političnih pogledov. V večini so bili anketiranci zadovoljni z delom medijev v vseh štirih kategorijah.
V kategoriji pravičnega predstavljanje različnih političnih pogledov je delo medijev najslabše ocenjeno. Globalno gledano le 52 % vprašanih meni, da so mediji pri zagotavljanju različnih stališč uspešni. Ta procent je nižji v Evropi 45 %, na Bližnjem Vzhodu 46 % ter v Latinski Ameriki 42 %. Najbolj kritični v Evropi so pri tem Grki, kjer kar 80 % vprašanih meni, da mediji ne naredijo dovolj, da bi bila slišana različna politična stališča.
Ali s kritiko medijev Trump pljuva v lastno skledo?
Zadovoljstvo nad delom medijev pa je močno povezano tudi s političnim prepričanjem. V večini držav so ljudje, ki se politično identificirajo s trenutno oblastjo, nad poročanjem medijev bolj zadovoljni kot tisti, ki trenutne oblasti ne podpirajo.
Na primer Madžari, ki podpirajo trenutno oblast, so 20 % bolj zadovoljni s poročanjem medijev, kot tisti, ki nasprotujejo trenutni vladi. Tisti, ki zaupajo vladi, bolj zaupajo tudi medijem.
Zanimivo anomalijo tega pojava pa je mogoče opaziti na primeru ZDA in Izraela. Pri teh dveh državah je situacija ravno obrnjena. Republikanci v ZDA so bistveno bolj nezadovoljni s poročanjem medijev kot demokrati, pa čeprav je trenutno na oblasti republikanski predsednik. Razkorak med podporniki in nepodporniki oblasti je tudi zelo velik, kar 34 %. Podobna situacija je tudi v Izraelu, le da je tam razkorak manjši, 25 %.
Iz zgornjih podatkov je tako očitno, da je Trump pri svojem poslanstvu, da razkrinka pristranske in pokvarjene medije, zelo uspešen. Če je pred začetkom njegovega predsednikovanja je približno 75 % demokratov in republikancev bilo mnenja, da je konstruktivna kritika dobra za vlado, so se te številke v zadnjem letu močno spremenile.
Medijsko kritiko vladi v ZDA podpira 90 % demokratov in le 42 % republikancev. 90 % republikancev je prepričanih, da so mediji prizanesljivi do določene stranke, isto mnenje deli polovica demokratov.
Evropejci radi spremljamo tuje medije
Anketa je raziskovala tudi koliko vprašani spremljajo lokalne in koliko tuje medije. Pri tem, pričakovano, več ljudi spremlja notranjepolitično dogajanje.
Pri podrobnem spremljanju domačih novic so najbolj zavzeti Turki, kjer domačim novicam podrobno sledi 66 % vprašanih. Domačim novicam podrobno sledi 57 % Američanov. Najnižji procent podrobnega spremljanja domačih novic pa imata Madžarska 18 % in Italija 20 %.
Pri podrobnem spremljanju tujih novic smo najbolj zavzeti Evropejci, prevladujejo pa Nemci, kjer kar 29 % vprašanih tuje novice spremlja zelo podrobno.Bolj izobraženi ljudje tudi bolj spremljajo tuje medije.
Starejši bolj spremljajo lokalne novice od mlajših, največje razlike pa se pri tem pojavljajo v Evropi, kjer je razkorak med mlajšimi in starejšimi tudi 20 %.
Kako pa je z medijsko krajno v Sloveniji in koliko zaupamo našim medijem?
Podrobno raziskavo pod naslovom Slovenski utrip so leta 2014 izvedli na Fakulteti za uporabne družbene študije, kjer so ugotovili, da skoraj 75 % Slovencev delno zaupa našim medijem. Med mediji najbolj zaupajo radiu in najmanj časopisom. 43 % Slovencev meni, da so naši mediji nepristranski, 19,6 % meni, da so naklonjeni levici in 11,6 %, da so naklonjeni desnici.
A raziskava GFK Slovenija iz leta 2016 je pokazala strm padec zaupanja v medije v zadnjih treh letih. Po tej so se s 14 odstotki zaupanja znašli povsem na dnu med raznimi družbeno-političnimi institucijami.
Poskus orisa slovenske medijske krajine in s tem opredelitev medijev na leve in desne ter kakovostne in nekakovoste je pred letom dni izvedel Žiga Turk. Iz raziskave, ki sicer ni zajela zelo velikega in reprezentativnega vzorca ljudi, je moč zaznati, da ljudje dojemajo medije kot pristranske.
Se pa tudi pri nas močno pozna povezava med političnim prepričanjem in mnenjem o določenih medijih in njihovem poročanju. Vzemimo za primer odstavitev urednice informativnega programa na RTV, ki se je trudila za politično uravnoteženo poročanje (s katerim se, vsaj v svetu, načeloma vsi strinjajo). Ali pa pogrom nad voditeljico Odmevov Rosvito Pesek, ki je gostila predsednika največje opozicijske stranke.
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
2 komentarja
Kraševka
Migranti prihajajo iz SVETA ISLAMA, kjer imajo ženske "nizko ceno" Tam ne govorijo o enakopravnosti. Kot berem, moški musliman, če posili krščansko žensko, po njegovi veri to sploh ni greh.
Naš Cerar, ki se dela "dobrotnika" glege Migranta iz Roga, glasno govori, kako je za nas prav on koristen, ker se je pri nas naučil FRIZIRATI. Frizerstvo res ni za Slovenijo zelo pomembno. V Evropi bi bilo POTREBNO, da bi prišleke učili EVROPSKE KULTURE (samo znanje jezika nam dosti ne pomeni). Šele, ko bi obvladali našo kulturo in običaje, bi jih lahko uvajali v delo.
Če pa prišleki nočejo sprejeti naših običajev in navad, so za nas nevarni, ker hočejo živeti v svojem svetu. Njihov svet pa se z našim zelo razlikuje. Prav zaradi teh razlik je bilo v Parizu toliko žrtev. Kdor sovraži našo kulturo mislim, da je nevaren. Njihovo kulturo lahko 100% gojijo le v njihovi domovini, zato bi jim morali omogočiti, da se v svojo domovino vrnejo in jim raje tja pošiljamo pomoč. To bi bilo tudi za migrante bolje.
AlojzZ
To so njihove spolne sužnje in gospodar lahko naredi s sužnjo vse, kar hoče. Sledi copy&paste iz spletne strani http://nova24tv.si/kolumna/seriatsko-pravo-za-nemuslimane/
Šeriatski zakoni, ki se nanašajo na ženske, so pravno veljavni zakoni v muslimanskih družinah, islamski pridigarji pa trdijo, da je “Mohamed svetu podaril popoln zgled, kako se v islamu ščiti ženske”. Pa si oglejmo. Če žena ne želi spolnih odnosov z možem, jo ta lahko pretepe. Ampak “nežno”; tako, da je ne poškoduje. Zakaj jo je pretepel, moža ne sme nihče vprašati. Ženska je v zakonu zato, da zadovolji moža. Če se temu upira, jo bo kaznoval tudi Alah. “Če ženska odkloni moževo prošnjo po spolnih odnosih, bodo angeli vso noč klicali prekletstvo nad njo,” piše v Sahihu al-Bukhariju. In še: “Večina ljudi, ki bodo končali v peklu, bodo ženske.”
Ker so ženske nekje na ravni kamel in sužnjev, manj inteligentne, njihovo pričevanje pa je vredno pol moškega pričevanja (tudi odškodnina za smrt ženske je samo polovična), ne morejo opravljati nekaterih poklicev; denimo, poklic sodnika. Poleg tega se muslimani lahko poročijo z mladoletnicami, kajti tudi Mohamed je pri svojih enainpetdesetih letih zasnubil Ajšo, ki je takrat imela šest let. In ko je bila stara 12 let, je skupaj z možem že gledala, kako so obglavili 800 Judov. Zakaj? Ker so trdili, da Mohamed ni Alahov prerok. “Muslimanom se zdi njihova smrt nujna, saj je zanikanje, da je Mohamed prerok, pomenilo – in še danes pomeni – žalitev islama. Obglavili so jih, ker je to odobril Alah,” piše Warner.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.