Zamujanje: ignoranca in samovšečnost ali zgolj karakterna lastnost?

Ste sami veliki zamudniki? Zamujate na sestanke ali ko ste zmenjeni za kavo, ne oddajate izdelkov pravočasno?

Ali pa ste morda prijatelji s kom, ki ga je vedno treba čakati in nikoli ne pride ob pravi uri? Se vam zdi, da je nevljuden, vase zagledan, morda len in da ga ne briga za vas?

BBC nas želi prepričati, da ni tako in da obstajajo razlogi, zaradi katerih ljudje zamujajo in ti niso v samovšečnosti in ignoranci.

Pri tem britanskem mediju navajajo, da so predstave o netočnih ljudeh večinoma negativne, čeprav to ni vedno prav.

Zamujanje lahko zelo hitro postane del nas. Če se nam velikokrat dogaja, da nekoga čakamo in je ta pozen, smo jezni. Vendar vse to sčasoma sprejmemo.

Nekateri izgovori pri akutnem zamujanju so široko sprejeti, kot naprimer bolezen ali nesreča. Druge je težje sprejeti, naprimer “mislil sem na preveč drugih stvari” ali “nisem bil pozoren na uro”.

Drugače vrednotimo čas

Stalno zamujanje morda ni zgolj vaša krivda, ampak ste enostavno takšen tip človeka. Pogoste značilnosti zamudnikov so optimizem, nizka stopnja samokontrole, napetost ali nagnjenje k vznemirjenju, pravijo strokovnjaki.

Na zamujanje lahko vpliva tudi to, kako sami zaznavamo minevanje časa.

Jeff Conte, profesor psihologije na univerzi San Diego, je naredil raziskavo, kjer je v skupino A dal ambiciozne in tekmovalne ljudi, v skupino B pa kreativne, razmišljujoče in raziskovalne ljudi. Brez ure so morali določiti čas, ko se jim je zdelo, da je potekla ena minuta. V skupini A so menili, da je minuta minila po 58 sekundah, v skupini B pa po 77 sekundah.

Največkrat pa smo za zamujanje še vedno krivi sami. V zamujanje nas denimo pelje predvidevanje, da bomo pozni ali pa preveliko posvečanje podrobnostim.

Pri nekaterih je zamujanje posledica globoko nestabilnega duševnega počutja, oziroma nevrološkega stanja. Ljudje z diagnozo anksioznosti se bodo namenoma izognili nekaterim situacijam, tisti ki so preveč kritični do sebe, pa bodo svoje delo večkrat preverjali in zato zamujali z roki.

V zamujanje nas sili strah pred roki

Dr. Linda Sapadin, psihologinja iz ZDA, pravi, da je zamujanje posledica obsesivnega problema v razmišljanju.

Človek se namreč poveča strahu, ki je povezan z rokom ali z dogodkom. Raje kot soočiti se s tem strahom, nam postane ta strah naš izgovor za zamujanje. Ta strah sam nam tako onemogočajo, da se na področju zamujanja izboljšamo.

A pregovor pravi: kdor čaka, dočaka. Zato psihologi priporočajo, da ob zamujanju ne znorimo ali smo užaljeni.

Povejte sočloveku, da vam zamujanje ni bilo všeč in postavite meje. Prijatelju, ki zamuja povejmo, da bomo naslednjič šli film gledati brez njega, ali pa da z njim ne bomo več sodelovali pri projektih. To bo pri zamujanju najbolj pomagalo.

Komentiraj