Predsednik in prva dama ZDA pred Rupnikovo umetnino (Vir foto: Twitter Melanie Trump)

V portugalski Fatimi je slovenski slikar ustvaril zlati gigantski mozaik, ki ga letno vidi več milijonov romarjev in turistov z vsega sveta. Enajst (11) milijonov ljudi pa vsako leto vidi poslikavo istega slikarja na fasadi starodavne cerkve v Lurdu.

Kljub temu slikar v Sloveniji ni doživel velike medijske pozornosti. Lahko stavimo, da večina Slovencev, ki se preživlja s kulturo, ne zna napisati niti njegovega imena.

Največji slovenski slikar

Še več, nekateri, tako na skrajni levici kot na skrajni desnici, umetnika, ki je ustvaril velikanski mozaik celo v Vatikanu, na moč kritizirajo. Pravzaprav se s tem ponavlja zgodba največjega slovenskega pesnika Prešerna. In največjega slovenskega arhitekta Plečnika. Zgodba največjega slovenskega slikarja, Marka Ivana Rupnika.

Ta teden je ameriški predsednik Donald Trump s svojo soprogo, Slovenko Melanijo, obiskal cerkev v ZDA, ki jo je poslikal Marko Rupnik. Fotografije ameriškega prvega para, klečečega pred Rupnikovim mozaikom, so obšle svet. Pri nas pa tega večina medijev niti opazila ni. Slovenka iz Bele hiše je v slovenskih medijih persona non grata. Omenjajo jo kvečjemu, ko se je treba iz nje norčevati.

Fotografije ameriškega prvega para, klečečega pred Rupnikovim mozaikom, so obšle svet. Pri nas pa tega večina medijev niti opazila ni.

Najvplivnejša Slovenka v zgodovini

V celotni slovenski zgodovini doslej še noben Slovenec ni dosegel tako vplivnega svetovnega položaja v politiki kot Melania Trump. Če bomo iskali dokaz za slovensko pregovorno nevoščljivost, je odnos do Trumpove šolski primer tega. Tako zgovoren, da me kot Slovenca postane sram. Samo bedak se lahko čudi, zakaj ameriška prva dama ni dala intervjuja nobenemu slovenskemu mediju. In samo butelj lahko postavi vprašanje, zakaj najvplivnejši zakonski par na planetu ni obiskal Slovenije.

Zato nihče ne ve, kaj sta ameriški predsednik in njegova soproga rekla, ko sta si ogledovala mozaik Marka Ivana Rupnika. Težko si predstavljamo, da jima vodič v cerkvi ne bi povedal imena slikarja in dejstva, da gre za rojaka prve dame. A to pravzaprav ni nič posebnega. Taisti mediji, ki danes tako agresivno napadajo vlado in hkrati od nje zahtevajo subvencije, niso hoteli poročati niti o obisku neke druge ameriške prve dame, Laure Bush na Brezjah. In zdaj se človek vpraša, kako je možno, da bo vlada Janeza Janše te medije – finančno podprla…

V Ljubljani je umetnost – striptiz

Podobnih medijskih pritlehnosti je deležen tudi dr. Marko Ivan Rupnik. Umetniki, ki svojo umetniško žilico izražajo z dojenjem psičkov ali nepopolnim striptizom na ulici pred vladno palačo, Rupnika ne razumejo. Mnogi tudi sploh ne poznajo. Problem je tudi v njih dojemanju. Sodobna umetnost za slehernika, povprečnega človeka, običajno ni ravno privlačna. Le redke umetnine človeka pritegnejo in so mu sploh lepe. Le malo umetnin ljudje razumemo. Če za razlago neke umetniške slike potrebujemo tri ure je bolje, da napišemo knjigo, je nekoč dejal neki znani slikar.

Jezuit, duhovnik Marko Rupnik, pa ustvarja umetnine, ki jih odlikuje prav lepota, privlačnost. In hkrati sporočilo, ki ga razume tudi preprost človek. Celo nevernik. Le kulturnjaki imajo z razumevanjem težave. Ko so pred leti Rupnika predlagali za prešernovo nagrado, so morali organizirati letalo, da so žirante peljali v Vatikan na ogled verjetno najpomembnejšega Rupnikovega dela. Šele to jih je prepričalo. Medijev pa še to ne, kakopak.

 Na predstavitev mozaika je prišlo 200 novinarjev z vsega sveta, brez enega samega iz Slovenije.

Zato tudi fatimske umetnine slovenski mediji skorajda niso omenjali. Na 90. obletnico slovitega sončnega plesa, čudeža ob zadnjem prikazanju božje matere Marije trem pastirčkom so namreč slovesno otvorili novo cerkev z Rupnikovo poslikavo. Fatimo vsako leto obišče 6,5 milijona ljudi. Na glavnem trgu, ki sprejme več sto tisoč ljudi, so nasproti stari glavni cerkvi tri leta gradili novo svetišče. Na steni za glavnim oltarjem so Primorcu Rupniku zaupali izdelavo mozaika, ki meri 500 kvadratnih metrov. Petsto.

Nebeški Jeruzalem

Rupnik je delo končal nekaj dni pred obletnico in nemudoma zapustil Fatimo. Skoraj zbežal je pred mediji, saj ne mara slave. S slovenskimi novinarji Rupnik teh problemov nima.  Na predstavitev mozaika je prišlo 200 novinarjev z vsega sveta, brez enega samega iz Slovenije. Pisali so o največjem prezbiteriju na svetu in četrti največji cerkvi na svetu, v kateri je mozaik slovenskega umetnika z naslovom Odprtina v nebeški Jeruzalem.

Navdih je slikar, ki je bil rojen v Zadlogu pri Črnem vrhu nad Idrijo, našel v svetopisemskem Razodetju. Fatimska sporočila imajo apokaliptično dimenzijo, ki so bila povedana z veliko milostjo, usmiljenjem in ljubeznijo do ljudi, je pojasnil Rupnik. Vseh ljudi. Mi sicer nismo, a Bog je sočuten z vsemi ljudmi, tudi z ubogimi in grešniki. Ko se bomo vsi, tako kralj in papež kot tudi zadnji grešnik, znašli pred vrati v nebeški Jeruzalem pa se bo pokazal predvsem kot pravičen sodnik.LP

30 KOMENTARJI

  1. Patra Marka Ivana Rupnika globoko spoštujem. Enkraten umetnik, človek, duhovnik. Globok, skromen, iskren. Hvala Bogu za takšne ljudi.
    Ignoranca naših ljudi do njega pa je še en dokaz, da si ne želimo takšnih ljudi. Ker potem sami postanemo majhni, nepomembni, …

  2. Ko je kazalo, da bi utegnil Trump postati celo predsednik USA, je imela takratna slovenska vlada zelo važen tajni sestanek. Domenili so se, da v primeru izvolitve Trumpa za predsednika USA, ravno zaradi njegove soproge, ki je Slovenka, začenjajo zmanjševati stike z USA, da je se treba perfidno norčevati iz predsednika, še bolj pa iz njegova žene. Sklenili so, da se bodo ravno zaradi Trumpove soproge začeli približevati Rusiji.

    Sprva sem mislil in pisal iz poštenega stališča. Da bi morala slovenska vlada ravno zaradi dejstva, da je sproga predsednika USA Slovenka, potegniti koristi za Slovenijo, njen turizem in gospodarstvo. NE! Slovenska vlada je počenjala ravno nasprotno! Vse v škodo naše države!
    A še vedno se po medijih omenja neke “izdajalce”, ki to sploh niso bili! Ne vidijo pa, kako slovenski politiki izdajajo svojo državo, kjer le morejo. V primeru Trumpa in vsega, kar je v zvezi z njim, lahko ravnanje takratne vlade označimo za veleizdajo!

  3. Pater Rupnik je izjemen umetnik. Malo pa me moti ko ga nazivate kot slikar. Meni se zdi da mozaik ni slika, torej mozaičar ni slikar. Ne vem pa kaj SSKJ na to pravi.

    • Spomnite se reakcije oz. protesta Svetlane Makarovič ob podelitvah Prešernove nagrade! Kultura je najprvo kulturno vedenje slehernika. Umetnik ni vsak. Vsak kulturen človek pa je umetnik življenja, če vidi v sočloveku dobro in lepo. V prelomnem času živimo. Imamo pa možnost izbire; sesti na kolo in protestirati proti redu in harmoniji v družbi ali sesti pred Rupnikov mozaik in se zagledati skozi okno v nebeško svetlobo odrešenih.Vsak dan znova se lahko odločam. Ali ni to največja svoboda!!?

      • Shalotka,res se lahko odločim za občudovanje tistega, kar je občudovanja res vredno.
        Ampak zakaj me pri tem motite s tistim kar je nevredno?! Kajti ne želim se spominjati brezsramne nekulturnosti te in mnogih drugih Slovenskih “kulturnikov”.

    • No, ne bom šel gledat SSKJ, ker, domnevam, tam razlage ne bom našel. Ampak bolj po zdravorazumski logiki bi Rupnika vendarle prišteval k slikarjem. Bistvo mozaika je slika, kar dojemamo z očmi. Šele ko se ji približamo, vidimo, da je to mozaik, narejen iz velikanskega števila ploščic. Tudi avtor mora narediti najprej zasnovo, ki je v bistvu slika, predno jo začne on sam ali pa številni pomočniki “dodelovati”.
      Naj poleg avtorjevih navedb mozaikov, ki sem si jih tudi osebno ogledal, dodam še eno veliko njegovo stvaritev, cerkveni kompleks v romarskem svetišču San Giovanni Rotondo blizu mesta Foggia ob južnojadranski italijanski obali. Zares veličastno!

  4. Zadeva je jasna že od polovice prejšnjega stoletja: Bog mora iz SLO! Upam, da nihče ne pričakuje, da bodo komiji in njihovi nasledniki slavili Boga.

  5. Zakaj bo vlada podprla medije? Da se bo nenormalno stanje nadaljevalo?
    Redki normalni mediji, pa bodo životarili. Razočaranje. Vlada dela vse, da se prikupi levici, pa jo le ta še vedno sovraži. Desnica pa še vedno podpira vlado, čeprav od nje nima nobene koristi.

  6. V prejšnji socialistični Jugoslaviji in Sloveniji smo imeli v sedemdestih letih prejšnjega stoletja tudi partijsko “kultur-tregersko” politično kampanjo – “človek – delo – kultura”. Tedaj nas je znani lokalni politik, priljubljeni gostujoči televizijski usmerjevalec “okroglih miz” in odgovorni urednik “osrednjega” dnevnika v medijih odločno prepričeval, da je več vreden sestanek delavskega sveta v delavski fabriki, ki je namenjen obravnavi kulture, od, denimo, Prešernovih Poezij.
    V samostojni, demokratični in politično pluralni Sloveniji se politične stranke kakega podobnega “kultur-tregerstva”, na srečo, ne gredo več. Kultura je v ideoloških, pragmatičnih in profitoljubnih očeh političnih voditeljev in strankarskih ideologov zdrsnila na skrajni rob njihovega interesa in zanimanja. Na silo in v hudi zadregi se kulturi utegnejo vsaj s pasivno navzočnostjo posvetiti le še na predvečer slovenskega kulturnega praznika, ko se celo stoično prepustijo zoprni verbalni masaži kakega nediplomatskega trenutnega predsednika/predsednice glavnega odbora Prešernovega sklada, ali nemara celo nediplomatskim izjavam katerega od nagrajenih državnih lavreatov.
    Enako “pišmeuritično” kot sodobni politiki se do kulture in umetnikov obnašajo tudi sodobni mediji in medijski dreserji javnega mnenja, ki mnogo raje izčrpno poročajo o ekscesih in škandalih ob umetnosti in ob kulturi, kot o umetniških dogodkih ali artefaktih in njihovih avtorjih.
    Na prvi stran medija ali v prve minute informativnega programa bo slovenski umetnik prišel le, če bo oznanil gladovno stavko in se bo tudi v resnici nekaj dni javno postil ter začel hujšati, če bo pred Cankarjevim domom spektakularno sežgal svoj lasten glasbeni inštrument ali kako drugo umetniško “orodje”, če se bo pred Cankarjevim domom ali pristojnim ministrstvom za kulturo obredno javno slekel (vsaj do gat!), ali če si bo pred pristojno upravno enoto, notranjim ministrstvom in najširšo javnostjo “artistično” prisvojil oz. “ukradel” osebne podatke in uradno identiteto od katere druge javne osebe ali celo medijsko osovraženega politika … ali če bo – umrl.
    Zelo redko se zgodi, da naši mediji ažurno poročajo o kakem uspehu naših sodobnih umetnikov ali umetniških ansamblov v tujini. V takih primerih so novinarji-poročevalci praviloma povabljeni in plačani s strani organizatorjev gostovanja, turneje ali festivala na tujem, ali gre njihovo medijsko spremljanje celo na stroške posameznega umetnika ali posameznega ansambla, ki mora prevzeti tudi dodatne stroške promocije svojega delovanja na tujem. Najpogosteje seveda umetniki in ansambli tega denarja nimajo, zato skušajo poskrbeti za temeljno informacijo o lastnih uspehih na tujem medijem ponuditi sami oz. njihove službe za stike z javnostmi, kadar jih premorejo. Večinoma nezainteresirani mediji in njih uredniki za kulturo pa se potem ravnajo po starem načelu: “Lastna hvala, cena mala!” in take prispevke “pro domo …” brez slabe vesti vržejo v koš.
    Posledice take splošne uredniške in posebne kulturne politike so več kot očitne. O vsaki poškodbi kakega členka na prstu ali kake mišice naših “zlatih” športnih “ambasadorjev” in o vsaki zmagi “naše” Atalante ali “naših” Kraljev iz LA smo nemudoma in večkrat in vedno znova natančno obveščeni, poučeni ter komentatorsko vmeščeni v vseobsežen kontekst svetovnih športnih “zvezd” in zaslužkarskih “junakov”.
    Za razliko od svetovnih “ozvezdij” in globalnih športnih “elit” in “elitnežev”, naših kulturnih urednikov in časnikarjev, morda zaradi lokalpatriotizma in osebnih poznanstev, pritegne komaj še lokalno kulturno dogajanje v “prestolnici” in morda kdaj celo še tudi v “štajerski prestolnici”, vse drugo pa je za njih “gluha loza”, pa naj bo to Kostanjevica na Krki ali Dunaj, Pišece ali Petrograd, Ptuj ali Pariz.
    “Ni denarja, ni interesa, bo že čas pokazal, če se tam zares dogaja kaj vrednega in zanimanja vrednega.”, bi rekli naši vase zaverovani in samozadostni uredniki in poročevalci kulturnih urednik v naših medijih, ki postajajo vse bolj sestavni in lojalni del globalne ter uniformirane in unificirane ameriške zabavljaške industrije zabave in pozabe.
    Popoln medijski prezir in popolna medijska ignoranca nad uspešnim in odzivnim mednarodnim umetniškim delovanjem Prešernovega nagrajenca dr. Marka Ivana Rupnika je porazna ilustracija in objektivizacija naše aktualne medijske in kulturne politike, medijske in kulturne kompetentnosti in profesionalnosti ter poraznega vrednotnega, estetskega in etičnega “vsegliharstva” na aktualni slovenski družbeni, politični, kulturni in medijski sceni.

  7. Vsaka cast gospodu Marku, ustvaril je vec izjemnih umetnin. Zgolj to, da je dobil demo v Sikstinski kapeli, pove vsakemu samo malo izobrazenemu, da je prvi v svetu, ki se postavlja ob bok Leonardu in Michelandelu…Bravo !

  8. Ko je ta veliki umetnik pred leti dobil Prešernovo nagrado, istočasno, kot “velika ” umetnica Svetlana Makarovič, se je leta nagradi odrekla, kar je ob neki priliki pojasnila , da ne more sprejeti, da jo enačijo z nekim patrčkom. Kasneje se je govorilo ,(če je bilo res),ne vem, da je zavrnila samo čast, denar pa je vzela!
    Je je Rupnik VELIKI človek, ne samo veliki umetnik !!!

  9. Ni tako nedolžen tale naš pater Marko Rupnik.

    Zaradi njega je Svetlana Makarovič zavrnila Prešernovo priznanje za življensko delo, prevzela pa denarni del priznanja in izjemno pokojnino.

    Celo tako je bila nesebična, da je pristala, da živi v prestižnem domu upokojencev na stroške davkoplačevalcev.

  10. Tino, kako lepo, da predstavite marsikaj, kar se v drugih medijih nič ne bere.

    Res smo Slovenci lahko ponosni, da imamo take Velike može, kot je p. Rupnik. To je UMETNIK “svetovnega kova”.

    Celo Trump poklekne pred njegovo stvaritvijo.
    A ni ŽALOSTNO, da matična Slovenija, kjer se je KULTURA spremenila v NE-kulturo, njegove uspehe prej ZAMOLČI, kot obelodani.
    Ja, Slovenci smo bili vedno KULTURN narod, toda, ker je Levica povzdigovala samo Leve privržence in s tem delala NEGATIVNO SELEKCIJO, so se povzšeli do vrha “slabši primerki”.

    Ko gledamo na protestih “kulturnike”, bi se najraje človek prijel za glavo in rejel: “Kam je zdrknila kultura”?
    Saj imamo veliko sposobnih ljudi, pa je marsikdo odšel v tujino, ker mu doma niso dali DELA.
    Tudi nekaj Režiserjev je zunaj, ker so jim doma obrnili hrbet. Mislim, da je eden ali na Češkem, ali v Poljskem (ne spomnim se točno imena, ki se začne na O) sem gledala njegov dober film, ki je mnogo boljši, kot tisti, ki jih v Sloveniji delajo “jugo-režiserji”. LEVE VLADE DAJEJO projekte, SVOJIM VOLILCEM.

    Glede naše Velike Slovenke Malanije, pa se s Tinom zelo strinjam. Nerazumljivo je, da jo doma prej zamolčimo, kot, da bi o njej POZITIVNO in PONOSNO govorili. Veliko je dosegla. Njeno vedenje v Ameriki in na potovanjih po SVETU, nam je lahko v PONOS. Govori malo, toda kar reče je spoštljivo in prevdarno.
    Takih nam v Sloveniji primankuje.

    Jaz gledam na UMETNIKA – patra Rupnika in Prvo damo ZDA – Melanijo z velikim spoštovanjem in ponosna sem, da pripadata našemu narodu. Čeprav smo majhen narod, premoremo kar nekaj, Velikih ljudi.
    Zato obema ČESTITAM !

  11. hVALA bOGU,DA SE NAJDE ČLOVEK, DA NAM SPLOH POVE, DA JE RUPNIKOVO DELO OD 500M2 v Fatimi ! Nisem vedel.
    Za Sikstinsko kapelo sem slišal, videl pa fotografije tudi nisem.
    Čas bi bil, halo Družina & Mohorjeva ? , da izide monografija Rupnikovih del!
    ———————————————————————————————
    To, kar pišete g.mamić je pa tako huda stvar, da ostajam brez besed, sem frapiran, šokiran in potolčen kot Slovenec, kot človek.
    Tega človek ne more dojeti-da v Sloveniji celoten mainstream dela tako kontra vsemu vrednemu – to je čisto Hudičevo delo, vemo od koga, ki poganja kriminal in politbicikliste.

  12. In kaj nam aktualna kulturna “elita” ponuja za preživetje in duhovno rast v času pandemije ter protivladnega vstajniškega gibanja polit-kolesarjev:
    Poet in prevajalec, Prešernov nagrajenec, akademik in univ. prof. dr. Boris A. Novak pred čredo polit-kolesarjev v mikrofon kriči in do brezumja ponavlja svoj verz: SVOBODA JE GLAGOL! …
    Igralec iz javnega zavoda SMG Primož Bezjak se pred ministrstvom za kulturo med drugo akcijo “aktiva kulturnikov” protestniško sleče in odvrže svoje “cote” na kup odvržene nesnage iz rok zarotniškega Aktiva kulturnih delavcev.
    Igralec Uroš Potočnik, menda svobodnjak, rjove v mikrofon pred čredo polit-kolesarjev, da zahteva oblast “ljudi za ljudi”.
    V Mariboru neznani samooklicani umetnik upodobi na “spominsko ploščo” silhueto znanega neznanca s fašistično dvignjeno desnico in pripisom “Smrt narodu, svoboda fašizmu”, nato ji doda še zloslutne silhuete obešencev z eksplicitno pripisano populistično smrtno grožnjo aktualnim politikom. …
    To je “kulturna ponudba” in “duhovna inspiracija” samooklicanih aktivističnih vstajnikov, ki so se premaknili “s kavčev in balkonov na kolesa”, da bi nam pokazali svoje civilizacijsko, duhovno in kulturno “bogastvo” ter svoje svetovno-nazorske, ideološke, politične, duhovne in kulturne horizonte, s katerimi bi radi radikalno in brutalno – “revolucionarno/reakcionarno” – zaustavili razvojne družbene procese demokratizacije, politične pluralizacije, svoboščin razmišljanja in javnega izražanja za vse (brez izjeme) ter nazadnjaško ubranili “status quo” za vladajoče formalne in neformalne, legalne in nelegalne “elite”, “nedotakljive” iz uradnih organov zakonodajne, izvršilne in sodne veje oblasti ter iz neformalnega politično-kriminalnega mafijskega podzemlja “ugrabljene države”.

    • Dobro ste nakazali, da so USTAJNIKI vodeni iz “podzemlja”, kjer še vedno vlada Komunizem.
      Ideja komunizma je “Svoboda komunistov in smrt NARODNJAKOM”.

      Ti predrzneži – ne-kulturniki niti ne pomislijo, da imamo vsi pravico do SVOBODE, kjer lahko legalno prevzame vlado tudi Desna opcija.

      Komunisti so nam že leta 1945 UKRADLI SVOBODO in nam je nočejo vrniti.
      Izvedena je bila samo DENACIONALIZACIJA (ne v celoti) premoženja.
      Nikoli pa ni prišlo do Denacionalizacije POLITIČNE OPCIJE.
      Tudi premoženje, ki ga je imela Komunistična partija, bi se moralo leta 1991 razdeliti med vse STRANKE.

      Zato bi tudi Desna opcija morala “kulturno” protestirati z napisom “Smrt komunizmu in SVOBODA narodu”.

      Kajti Levica (bivši komunisti si mislijo, da vse pripada njim, tako denar, kot oblast.

      Tudi Desnica mora biti deležna ČLOVEKOVIH PRAVIC, ki so nam že od leta 1945 KRŠENE. Tako v Titovi Jugoslaviji, kot danes imamo tudi na naših tleh “rasize,” pa ne med Belci in Črnci.
      Koministična opcija DISKRIMINIRA Desnico. To se je lepo pokazalo, takoj, ko je nastopila vlada JJ. Če na protestih vpijejo: “Ubi Janšo”, tožilstvo smatra, da to ni kaznivo.

      Če bi recimo kdo imel v rokah ta napis in bi bilo na njem ime, namesto Janša – KUČAN, sem 100% sigurna, da bi tožilci to smatrali za kaznivo dejanje.
      Kaj ni to DISKRIMINACIJA?

    • Ja, če bi bil politično korekten (le kdo je dal to sprevrženo zamisel in bedasto poimenovanje), pa nisem in nočem biti, bi zdajle trudoma iskal ustrezne, primerne izraze, da jih ne bi prizadel, ubožce. Res so ubogi – na umu. Ampak jaz pravim tem “kulturnikom” in politkolesarjem na kratko: SODRGA!

  13. Rupnik je tudi eden največjih genijev teologije.
    Vse, česar pa se levičarji dotaknejo, propade ali se izmaliči: umetnost, izobraževalni sistem, mediji, družba – država, ekonomija… Mene je res strah levičarjev.

  14. Pater Marko Rupnik nima nič s Sikstinsko kapelo, ki jo je poslikal Michelangelo.

    Pač pa je mozaično poslikal kapelo Odrešenikove matere v Vatikanu, za kar je prejel Prešernovo nagrado, kar je tako razjezilo solavreatko Svetlano Makarovič, da je, načelna kot je, sprejela in prevzela le denarni del nagrade.

  15. Ni res,da Slovenci ne poznamo umetnin,ki jih je ustvaril p.Rupnik, vsaj tisti del naroda,ki Druzino in teh ni tako malo ,za to g.Mamic ne Piste tako kar pocez ,Ker je to zaljivo .
    Seveda pa je res,da vecina medijev pri nas ignorira umetnine,ki jih je ustvaril p. Rupnik.
    Ne razumem pa trditve, das da v Fatimi ni bilo nobenega novinarja iz Slovenije
    Kaj pa Druzina, Ognjisce?

  16. Na hitro po spominu, kar sem jih videl, še nekaj mozaikov v Sloveniji p.Rupnika:
    prezbiterij cerkve VRHPOLJE pri Vipavi; Prezbiterij cerkve na ŽALAH v Ljubljani; podnožje oltarja cerkve v BRESTERNICI; prezbiterij cerkve na PERTOČI v Prekmurju; kapela v LJUTOMERU; Dom duhovnikov Št.PETER pri Novi Gorici; mislim da tudi kapela v TAMARJU; kapela Idrijska Krnica;
    Itd. več se trenutno ne spomnim pa vem, da je njegovih del še precej po Sloveniji in v Beogradu, na Slovaškem, Češkem, Poljskem, v Romuniji, v Avstriji kapela Doma Sodalitas v TINJAH na Koroškem….

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime