"Vinko Vodopivec, primorski duhovnik in skladatelj, ki je služboval tudi v Ajdovščini in ki predstavlja izjemno svetel in vsestransko pozitiven lik v najbolj težkih trenutkih slovenskega naroda na Primorskem, si takšnega ravnanja ni zaslužil. Tega si niso zaslužili Primorci, ki se zavedajo, da je Vodopivec s svojim glasbenim ustvarjanjem in kot duhovnik med najbolj pomembnimi, da je slovenstvo na Primorskem s pesmijo na ustih preživelo totalitarne režime in obstalo." Pismo si v celoti preberite na Vipavska.info
Zamolčali so ime velikega Slovenca in sprožili revolt zavednih Primorcev
POSLUŠAJ ČLANEK
Slovenci imamo mnogo velikih ljudi - narodnih buditeljev, umetnikov, ustvarjalcev, na katere smo lahko ponosni. V domačem kraju zato po njih pogosto ponosno poimenujejo javne inštitucije kot so šole, vrtci, knjižnice, kulturni domovi.
Tu in tam pa se zgodi, da ravnanje odgovornih daje občutek, da se svojega velikega rojaka prej sramujejo kot pa da bi se z njim ponašali.
Takšen vtis daje tudi odločitev lokalnih oblasti, oziroma ravnateljice Glasbene šole Vinka Vodopivca, Bernarde Paškvan, ki se je ob otvoritvi novih prostorov odločila, da velik napis na pročelju šole vsebuje zgolj krajše ime: Glasbena šola Ajdovščina.
Spomin na primorskega skladatelja in duhovnika Vodopivca bo tako "živel" le v nekaterih uradnih dokumentih šole, ne bo pa krasil njenega novega pročelja.
Pridobitev novih prostorov za glasbeno izobraževanje in tudi kulturno zavest tako pomembne javne inštitucije kot je glasbena šola, nedvomno priložnost, da institucija zasije v vsem kar predstavlja, s čemer se ponaša.
V Ajdovščini bodo tako kmalu oprli nove prostore lokalne glasbene šole, na pročelje katere so izobesili velik nov napis Glasbena šola Ajdovščina.
A mnoge občane in tudi druge zavedne Primorce je zmotilo, da se šola z napisom na pročelju ne ponaša z velikim Primorcem, katerega ime uradno nosi: skladateljem in duhovnikom Vinkom Vodopivcem. Raje kot to so uporabili krajše uradno ime šole, brez imena svojega "patrona".
Prvi je na to "nedoslednost" opozoril lokalni portal Vipavska.info in sprožil burno razpravo v lokalnem okolju in na družabnih omrežjih. Ravnateljica šole, Bernarda Paškvan, se je, kot pravi, namreč tako odločila, ker po njenem mnenju za napis celotnega imena šole "na fasadi ni dovolj prostora". Tino Mamić pa je na portalu Vipavska.info z dejansko fotografijo in s fotomontažo iste slike, kje je zgolj dodan napis "Vinka Vodopivca" dokazal, da je na fasadi dovolj prostora tudi za daljše ime.
Pred prenovo sicer velikega napisa na pročelju šole ni bilo, izobešena pa je bila tabla z imenom šole in logotipom, v katerem je težko berljiv Vodopivčev podpis. To tablo so na enega od zidov namestili tudi na nov objekt.
Zamujena priložnost, da se na pročelju novega javnega objekta izkaže tudi čast skladatelju, katerega ime šola nosi, je spodbudila mnoge pozive ravnateljici in županu občine Ajdovščina Tadeju Beočaninu iz vrst Socialnih demokratov, da "napako" popravijo, dokler je še čas.
Morda je glede na odgovore, ki nam jih je v imenu ravnateljice Bernarde Paškvan poslal tiskovni predstavnik Občine Ajdovščina, še priložnost, da se napis imena šole, če ne pred ponedeljkovo otvoritvijo, pa v doglednem času, uredi na spodoben način, ki bo v čast spominu na spoštovanega rojaka.
K slednjemu so župana Beočanina pozvali tudi v lokalnem odboru stranke NSi.
Paškvanova najprej zatrjuje, da napis na novi šoli ni odločitev nobene politične stranke (županove, op. ur.), temveč njena lastna odločitev. Po posvetu z več sodelavci in kolegi je, kot pravi, preprosto zaradi prostora na fasadi uporabljen njihov uradni kratki naziv, ki ga lahko kadarkoli enakovredno uporabljajo. "Nobene skrite želje po izbrisu imena Vinka Vodopivca ni za tem dejanjem," trdi.
V nadaljevanju poudarja, da ima šola veliko tablo, ki nosi podpis Vinka Vodopivca in je zelo dobro vidna z ulice. Poleg tega bo ob vhodnih vratih pritrjena še ena tabla, kot je na vseh glasbenih šolah po Sloveniji - z državnim grbom in imenom Vinka Vodopivca – skratka s polnim daljšim uradnim nazivom šole.
V dokazovanju, da Vodopivca ne zatajujejo, je Paškvanova nadalje navedla, da so ob otvoritvi nove šole izdali spominsko znamko s fotografijo Vinka Vodopivca, ob 60 letnici šole, ki so jo pripravili s sodelavci. Obenem so na simpozij o Vinku Vodopivcu povabili njegove sorodnike in ugledna gosta prof. Tomaža Pavšiča in prof. Ivana Florjanca, ki sta podrobno predstavila osebnost in življenje znamenitega duhovnika in skladatelja.
Prav tako naj bi po njenih besedah ob vsaki priložnosti poudarjali njegove zasluge, ob 70-letnici šole, njihovi pevci prepevali izključno njegove pesmi in podobo.
Zato, tako Poškvanova, "pomen duhovnika in skladatelja Vodopivca spoštujemo in nikakor ne želimo, da bi ga karkoli zmanjševalo!"
Paškvanova še dodaja, da kot strpna oseba vsekakor dopušča možnost, da ob svojem delu napravi tudi kakšno napako! "Če je napis za kogarkoli žaljiv ali diskriminatoren, bi pričakovala, da bo ta oseba prišla do mene in na miren, kulturen način izrazila svoje mnenje ali protest!"
To bi bilo po njenem "bolj v duhu Vodopivčeve osebnosti, kot žaljiva in predvsem neresnična natolcevanja, ki sedaj krožijo po medijih."
Dodaja še, da bi sprejela vsakršno dobronamerno pripombo in jo tudi upoštevala, kot to počne "že vsa leta, odkar vodim šolo in kot lahko potrdijo vsi, ki me poznajo."
Glede spornega napisa na javni glasbeni šoli nas je zanimalo tudi mnenje ajdovskega župana iz vrst SD, Tadeja Beočanina. Odgovore še pričakujemo.
Tu in tam pa se zgodi, da ravnanje odgovornih daje občutek, da se svojega velikega rojaka prej sramujejo kot pa da bi se z njim ponašali.
Takšen vtis daje tudi odločitev lokalnih oblasti, oziroma ravnateljice Glasbene šole Vinka Vodopivca, Bernarde Paškvan, ki se je ob otvoritvi novih prostorov odločila, da velik napis na pročelju šole vsebuje zgolj krajše ime: Glasbena šola Ajdovščina.
Spomin na primorskega skladatelja in duhovnika Vodopivca bo tako "živel" le v nekaterih uradnih dokumentih šole, ne bo pa krasil njenega novega pročelja.
Pridobitev novih prostorov za glasbeno izobraževanje in tudi kulturno zavest tako pomembne javne inštitucije kot je glasbena šola, nedvomno priložnost, da institucija zasije v vsem kar predstavlja, s čemer se ponaša.
V Ajdovščini bodo tako kmalu oprli nove prostore lokalne glasbene šole, na pročelje katere so izobesili velik nov napis Glasbena šola Ajdovščina.
A mnoge občane in tudi druge zavedne Primorce je zmotilo, da se šola z napisom na pročelju ne ponaša z velikim Primorcem, katerega ime uradno nosi: skladateljem in duhovnikom Vinkom Vodopivcem. Raje kot to so uporabili krajše uradno ime šole, brez imena svojega "patrona".
Prvi je na to "nedoslednost" opozoril lokalni portal Vipavska.info in sprožil burno razpravo v lokalnem okolju in na družabnih omrežjih. Ravnateljica šole, Bernarda Paškvan, se je, kot pravi, namreč tako odločila, ker po njenem mnenju za napis celotnega imena šole "na fasadi ni dovolj prostora". Tino Mamić pa je na portalu Vipavska.info z dejansko fotografijo in s fotomontažo iste slike, kje je zgolj dodan napis "Vinka Vodopivca" dokazal, da je na fasadi dovolj prostora tudi za daljše ime.
Protestirajo tudi primorski duhovniki:
Glede izpuščenega imena Vinka Vodopivca na pročelju šole so se v javnem pismu oglasili tudi primorski duhovniki. Ti so med drugim zapisali, da:
"Vinko Vodopivec, primorski duhovnik in skladatelj, ki je služboval tudi v Ajdovščini in ki predstavlja izjemno svetel in vsestransko pozitiven lik v najbolj težkih trenutkih slovenskega naroda na Primorskem, si takšnega ravnanja ni zaslužil. Tega si niso zaslužili Primorci, ki se zavedajo, da je Vodopivec s svojim glasbenim ustvarjanjem in kot duhovnik med najbolj pomembnimi, da je slovenstvo na Primorskem s pesmijo na ustih preživelo totalitarne režime in obstalo." Pismo si v celoti preberite na Vipavska.info
Glede izpuščenega imena Vinka Vodopivca na pročelju šole so se v javnem pismu oglasili tudi primorski duhovniki. Ti so med drugim zapisali, da:
"Vinko Vodopivec, primorski duhovnik in skladatelj, ki je služboval tudi v Ajdovščini in ki predstavlja izjemno svetel in vsestransko pozitiven lik v najbolj težkih trenutkih slovenskega naroda na Primorskem, si takšnega ravnanja ni zaslužil. Tega si niso zaslužili Primorci, ki se zavedajo, da je Vodopivec s svojim glasbenim ustvarjanjem in kot duhovnik med najbolj pomembnimi, da je slovenstvo na Primorskem s pesmijo na ustih preživelo totalitarne režime in obstalo." Pismo si v celoti preberite na Vipavska.info
Pred prenovo sicer velikega napisa na pročelju šole ni bilo, izobešena pa je bila tabla z imenom šole in logotipom, v katerem je težko berljiv Vodopivčev podpis. To tablo so na enega od zidov namestili tudi na nov objekt.
Zamujena priložnost, da se na pročelju novega javnega objekta izkaže tudi čast skladatelju, katerega ime šola nosi, je spodbudila mnoge pozive ravnateljici in županu občine Ajdovščina Tadeju Beočaninu iz vrst Socialnih demokratov, da "napako" popravijo, dokler je še čas.
Vinko Vodopivec, kot ga predstavljajo na lokalnem portalu Vipavska.info:
"Vinko Vodopivec, ki je umrl leta 1952 v Vipavi, kot duhovnik pa služboval tudi v Črničah in Kamnjah, je zložil celo vrsto pesmi z narodno vsebino, mnoge pa so že ponarodele. Le kdo ne pozna skladbe Žabe? Celo v najtežjih časih komunizma (1953) si je ime po Vodopivcu nadel moški zbor primorskih študentov v Ljubljani pod vodstvom Antona Nanuta.
Oblasti mladim demokratično čutečim Primorcem niso mogle nič, saj je bil Vodopivec, kot piše v Slovenski biografiji “pomemben primorski narodni buditelj, ki je v dobi fašističnega raznarodovanja kot duhovnik in skladatelj dvigal narodno zavest Slovencev, kar daje njegovi glasbeni dejavnosti novo in večjo širino.” Več na Vipavska.info
"Vinko Vodopivec, ki je umrl leta 1952 v Vipavi, kot duhovnik pa služboval tudi v Črničah in Kamnjah, je zložil celo vrsto pesmi z narodno vsebino, mnoge pa so že ponarodele. Le kdo ne pozna skladbe Žabe? Celo v najtežjih časih komunizma (1953) si je ime po Vodopivcu nadel moški zbor primorskih študentov v Ljubljani pod vodstvom Antona Nanuta.
Oblasti mladim demokratično čutečim Primorcem niso mogle nič, saj je bil Vodopivec, kot piše v Slovenski biografiji “pomemben primorski narodni buditelj, ki je v dobi fašističnega raznarodovanja kot duhovnik in skladatelj dvigal narodno zavest Slovencev, kar daje njegovi glasbeni dejavnosti novo in večjo širino.” Več na Vipavska.info
Morda je glede na odgovore, ki nam jih je v imenu ravnateljice Bernarde Paškvan poslal tiskovni predstavnik Občine Ajdovščina, še priložnost, da se napis imena šole, če ne pred ponedeljkovo otvoritvijo, pa v doglednem času, uredi na spodoben način, ki bo v čast spominu na spoštovanega rojaka.
K slednjemu so župana Beočanina pozvali tudi v lokalnem odboru stranke NSi.
In kaj pravi ravnateljica?
Paškvanova najprej zatrjuje, da napis na novi šoli ni odločitev nobene politične stranke (županove, op. ur.), temveč njena lastna odločitev. Po posvetu z več sodelavci in kolegi je, kot pravi, preprosto zaradi prostora na fasadi uporabljen njihov uradni kratki naziv, ki ga lahko kadarkoli enakovredno uporabljajo. "Nobene skrite želje po izbrisu imena Vinka Vodopivca ni za tem dejanjem," trdi.
V nadaljevanju poudarja, da ima šola veliko tablo, ki nosi podpis Vinka Vodopivca in je zelo dobro vidna z ulice. Poleg tega bo ob vhodnih vratih pritrjena še ena tabla, kot je na vseh glasbenih šolah po Sloveniji - z državnim grbom in imenom Vinka Vodopivca – skratka s polnim daljšim uradnim nazivom šole.
V dokazovanju, da Vodopivca ne zatajujejo, je Paškvanova nadalje navedla, da so ob otvoritvi nove šole izdali spominsko znamko s fotografijo Vinka Vodopivca, ob 60 letnici šole, ki so jo pripravili s sodelavci. Obenem so na simpozij o Vinku Vodopivcu povabili njegove sorodnike in ugledna gosta prof. Tomaža Pavšiča in prof. Ivana Florjanca, ki sta podrobno predstavila osebnost in življenje znamenitega duhovnika in skladatelja.
Prav tako naj bi po njenih besedah ob vsaki priložnosti poudarjali njegove zasluge, ob 70-letnici šole, njihovi pevci prepevali izključno njegove pesmi in podobo.
Zato, tako Poškvanova, "pomen duhovnika in skladatelja Vodopivca spoštujemo in nikakor ne želimo, da bi ga karkoli zmanjševalo!"
Paškvanova še dodaja, da kot strpna oseba vsekakor dopušča možnost, da ob svojem delu napravi tudi kakšno napako! "Če je napis za kogarkoli žaljiv ali diskriminatoren, bi pričakovala, da bo ta oseba prišla do mene in na miren, kulturen način izrazila svoje mnenje ali protest!"
To bi bilo po njenem "bolj v duhu Vodopivčeve osebnosti, kot žaljiva in predvsem neresnična natolcevanja, ki sedaj krožijo po medijih."
Dodaja še, da bi sprejela vsakršno dobronamerno pripombo in jo tudi upoštevala, kot to počne "že vsa leta, odkar vodim šolo in kot lahko potrdijo vsi, ki me poznajo."
Glede spornega napisa na javni glasbeni šoli nas je zanimalo tudi mnenje ajdovskega župana iz vrst SD, Tadeja Beočanina. Odgovore še pričakujemo.
Zadnje objave
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Škandalozno: Vlada namenja visoke nagrade provladnim medijem
18. 4. 2024 ob 12:36
Volitve na Hrvaškem – zmaga tradicionalnih vrednot
18. 4. 2024 ob 8:42
V Velenju vzklikali: »Lopovi! Lopovi!«
18. 4. 2024 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
7 komentarjev
IgorP
Ajde Primorci, rečite že enkrat, komunizem nas je pripeljal v Slovenijo, ostalo je pa za debatirati!!!!!
debela_berta
No, tle je gospa pa usekala totalno mimo...
Kraševka
cedevitas, ob 8,19
Po komentarjih te uvrščam med Jugoslovane, ki Slovencem branijo narodno zavest in zavračajo POŽRTVOVALNE in KLENE SLOVENCE, ki so narodu veliko dali. Med temi možmi je prav gotovo tudi duhovnik in GLASBENIK - Vinko Vodopivec. Zakaj praviš, da nimamo pravice častiti ga. Vsak naj bo tisto kar je. Zakaj so v OSEBNIH izkaznicah odstranili NARODNOST. Verjetno zato, ker nekateri hočete biti "nevidni" in tako lažje delate sebi v PRID.
APMMB2, ob 5,38
Kako točno ste opisali PRIMORSKE razmere pred prvo vojno, in pred drugo ter v "VSILJENI "svobodi", ki je marsikomu svobodo poteptala - redvsem Kristjanom in DUHOVNIKOM in DOMOLJUBOM.
Omenjate duhovnika Piščanca, tudi moji starši so ga hvalili. Imamo pa Kraševci še enega pomembnega duhovnika _ Leopolda Jurca, ki je deloval na Opčinah, v Pazinu in Kopru. Tudi Jurca je pomagal v TROČLANSKI komisiji, ki se je v Parizu pogajala za priključitev Primorja. Ko je Kardelj zapuščal Pariz, smo bili Slovenci še vedno brez obljubljenega morja. To malo morja in celo Istro, so dejansko pridobili DUHOVNIKI, ki so znali ZGODOVINSKO orisati avtohtono prisotnost Slovencev na tem OZEMLJU. In uspeli so. Na proslavah ZZB se tega ne sliši. Toda sorodniki Leopolda Jurca vedo povedati, da mu je za opravljeno delo celo Tito izročil MEDALJO.
ŠOLSKA zgodovina pa tega ne OMENJA. Vidite koliko klenih Slovencev je dejansko IZBRISANIH, pa brez odškodnin in drugih rent. Žalostno je, to, kar poudarja 106-letni Pahor, da LEVIČARJI častijo komuniste in zapostavljajo NARODNJAKE, ki imajo v sebi NARODNO zavest.
APMMB2
Primorce je komunizem popolnoma poneumil.
Sedaj velja, da so Primorsko osvobodili Tito in partizani.
Vemo, da je po 1. svetovni vojni prišlo do krivične razmejitve Slovenije. Praktično je vsa Primorska pripadla Italiji. Da je bila nesrea še večja, je Italijo obnorel fašizem pod vodstvom Musolinija. Fašizem je brutalno začel italjančiti Primorsko in iz vse Italije naseljevati Italjane, ki so dobivali državne službe na železnici, pošti, v uradih in pred vsem v šolah.
Slovenci, Primorci so edino podporo v teh težkih časih imeli v katoliški duhovščini, ki je bila čvrsto na slovenski strani. Le v cerkvi se je ohranjala slovensčina. Kljub preganjaju duhovščine fašisti niso mogli zatreti in tako so duhovniki bili steber slovenske zavesti.
Najodličnejši med njimi je bil prav gotovo Simon Grgorčič, ki so se ga zavedni Primorci učili na pamet in ni ga bilo , ki ne bi zdrdral skoraj celotno pesmarico na pamet.
Seveda ni bil Gregorčič edini. Bili so takšni, ki so živi stali pred Primorci in v njih budili narodno zavest.
Bili so sila, ki se je upirala poitljančevanju, sila, ki se je upirala fašizmu.
Po zmagi in revoluciji, se je vse čez noč obrnilo in sremenilo. Boljševiki, ki so Primorsko osvobodili, so najprej udarili po duhovščini. Zavedali so se, da so duhovniki sila, ki lahko ovira sovjetizacijo Primorske.
Kljub temu, da je prav duhovščina imela največ zaslug za to, da je Primorska ponovno postala del Slovenije, se sovražni odnos boljševikov, do duhovščine ni spremeni. Vse po vrsti so preganjali, mnoge zaprli in jih poniževali in celo nekaj so jih pobili.
Tukaj naj omenim strica Antona Piščanca, ki je kot kleni Primorc v Parizu na konferenci o razmejitvi pričal otem, da je Primorska slovenska in da na Primorskev v glavnm živijo Sloveci, Primorci, kae je zaveznike prepročalo o tem, da je Primorsko potrebno prikluučiti Sloveniji, podobno, kot so prekmurski duhovniki Sloveniji priborili Prekmurje.
Praktično so vsi duhovniki nekako zbledeli, njihov prispevek pri ohranjaju slovenstva je nekako izpuhtel.
Primorska je postala kolonija, ne Slovencev, temveč južnjakov, ki jih je režim na velko uvažal z juga. Že od nekdaj je bila Primorska strateško pomembna pokrajina, saj se na Primorskem nahaja Trst, kot najsevernejša luka na Srdeozemlju in Postojnaka vrata, najnižji prehod iz Padske nižine v Panonsako nižino. Takšne strateške točke velja braniti in že Avstrici, nato pa še Italijani so zgradili številne vojašnice. Tako so postali kraji: Postojna, Ajdvščina, Vipava, Pivka,Bovec, Kobarid in Ilirska Bistrica prava vojaška gnezda. Tudi povojna Jugoslavija je vse vojašnice obilo napolnila in poskrbela, da je iz juga prišel poveljniški kadr, ki se je kar udomačil. Poleg tega so na mejo poslali številne miličnike in carinike in v popolnisti menjali nacinalno strukturo.
Ti prišleki nimajo prav nič slkupnega z Gregorčičem in drugimi velikimi Slovenci, ki so nosili talar namesto unifrome in imeli križ namesto brzostrelke.
Danes se jih "Primorci" samo še bežno spominjajo. Prišleki, ki so temeljito spremenili nacionalno strukturo pa sedaj ne vedo, kaj so? Slovenci niso, so po večini Jugoslovani.
Združuje jih Tito in rdeča zvezda, pa tudi rdeča barva. Združujej jih Naš Tito na Sabotinu, pa v Rhembergu, ki so ga morali preimnovati v Branik.
Prav prosveta bi morala biti steber nacionalne in domoljubne zavesti, pa žal ni. Prosvetarji, družbenopolitični delavci bolj skrbijo za zo, da se širi in ohranja Jugoslovanstvo, da izginja slovenska kultura in da se slovenski kraji spreminajo v blakanske mahale.
Omeniti je potrebno še zamejske Slovece, Primorce. Tako kot kounisti delijo Slovence v Sloveniji, jih delijo tudi v zamejstvu. v Sloveniji postajjo drugorazredni, v Italiji, kjer je vseeno mnogo več demokracije in svobode, pa žel namesto drugorazrednih postajajo italijani in tako manjšina vdeno bolj usiha.
Kako e mogoče, da v sicer še vedno katoliški Italiji Slovenci še nismo uspeli v Rim poslati predstavnika , ki ne bi bil ali čisti komunist, ali zelo redeči levičar?
Zanesljivo vozovnico za Rim tem predstavnikom kupujejo v Ljubljani.
Kraševka
V Sežani imamo knjižnico Srečka Kosovela, enako Kulturni dom in ŠOLO. Vsa poslopja imajo dovolj prostora za POLNI naziv imena šole.
Naj ravnateljica GLASBENE šole, govoriči kakor hoče, vidi se ji, da vodi glasbeno šolo za denar in ne iz ljubezni do glasbe in glasbenikov. Vodopivec je bil GLASBENIK, duhovnik in RODOLJUB. Taki komunistom - preimenovanih v DS, pač niso všeč.
Več kot ravnateljica govori, bolj jasno je, da je nestrpna do tistih, ki imajo DRUGAČNE poglede na ta Svet, kot ona sama. Levičarji so vedno poteptali vse, kar je bilo katoliško. In to sigurno odobrava tudi aktualni AJDOVSKI ŽUPAN. Desni Ajdovci, pa naj si "zapišejo za uho", da takega kot voliš, taka dejanja tudi PRIČAKUJ.
LEVIČARJI niso in ne spoštujejo DOMOLJUBOV, ampak obratno, radi jih IZBRIŠEJO.
MEFISTO
Na Primorskem ne bo prej miru, dokler jih komunisti ne bodo še enkrat "osvobodili".
Toda potem ne bo več nikogar, ki bi se imel še nad kom razburjati.
IgorP
kremenček Če jih nebi komunisti osvobodili, bi bili že zdavnaj vsi italijančeki! In tudi razburjali se ne bi!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.