Zakon o nedeljskem obratovanju trgovin se mehča. Za Levico preveč

Uredništvo
Vir foto: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Načelni večini navkljub ima državni zbor tudi po 17. letih od referenduma, na katerem so se ljudje izrekli za zaprtje trgovin ob nedeljah, zaradi gospodarskih interesov ta zalogaj težavo pogoltniti. Zaradi izglasovanega amandmaja SMC se je tretje branje in glasovanje o zakonu prestavilo na jesen.

Lažje pa je šlo z obravnavo vladnega predloga zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovensko vojsko, s katerim bi v njeno posodobitev do leta 2016 namenili 780 milijonov evrov. Poslanci so izglasovali, da je primeren za nadaljnjo obravnavo.

Pričakovanja, da bo danes po drugem in tretjem branju dokončno sprejeta novela Zakona o trgovini, ki bi vendarle privedla do nedeljskega zaprtja trgovin, je odnesel izglasovani amandma, ki ga je vložila Stranka modernega centra.

Ob izjemi trgovin na posebnih lokacijah so predlagatelji iz Levice dodali še izjemo manjših trgovin podjetnikov ali pravnih oseb, ki bi lahko bile ob nedeljah in dela prostih dnevih odprte, če bi v njih delali nosilci dejavnosti ali vodje pravnih oseb sami. Namen je rešiti problem manjših družinskih trgovin, ki pomemben delež prometa ustvarijo ravno v nedeljo.

K temu dopolnilu pa je danes SMC, s pomočjo glasov SDS in SAB, z amandmajem dodala, da lahko ob nedeljah in dela prostih dnevih ob lastnikih, oziroma zastopnikih delali tudi dijaki in študentje, upokojenci ter osebe, ki lahko opravljajo začasno ali občasno delo.



Slednje pa je razjezilo predlagatelje iz vrst stranke Levica. Najprej zato, ker so s tem po njihovo odprli vrata za še večjo prekarizacijo dela v trgovini ter omogočili, da bo v nedeljo odprtih bistveno več trgovin, kot je predvidevala njihova zakonska rešitev. Pa tudi, ker so s sprejetjem amandmaja namreč tretje branje zakona, načrtovano za danes, prestavili na jesen.

S tem pa je po njihovem mnenju Trgovinski zbornici, trgovcem in kapitalu "nenačelna koalicija omogočila, da bodo imeli še celo poletje časa za lobiranje, pritiske in zavajanja, s katerim bodo poskusil rušiti ta zakon." 


Obstaja načelni večinski konsenz za posodobitev Slovenske vojske




V prvi obravnavi pa je bil danes predlog Zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovensko vojsko, po katerem naj bi med leti 2021 in 2026 vanjo investirali 780 milijonov evrov, večinoma za nakup transportnega letala, dveh helikopterjev ter oklepnih vozila za vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine, katero Slovenija skuša sestaviti že vrsto let.

Minister za obrambo Matej Tonin je ob tem izpostavil, da je bilo zadnje desetletje  za Slovensko vojsko težko, saj se je v finančni krizi obrambni proračun praktično razpolovil, v tem času pa je izgubila tisoč pripadnikov. Če se je še našel denar za plače in misije, oziroma operacije, pa je najbolj trpel tretji steber - investicije.

Matej Tonin: "Danes govorimo o tem tretjem stebru, o investicijah. Zato priznam, da težko spremljam vse tiste komentarje, ki pravijo, da bi bilo pametno ta sredstva zagotovit ali dati kamorkoli drugam. Če to storimo, potem to pomeni, da ukinemo Slovensko vojsko." 


Slovenija je z  odstotkom BDP-ja za obrambo med zavezniki NATO pri dnu, zgolj pred Belgijo, Španijo in Luskemburgom, po odstotku namenjenih za investicije v vojsko pa je Slovenija z dobrimi sedmimi odstotki na samem repu.

Tonin še je opozoril na nič kaj diplomatske ugotovitve zavezništva ob pregledu obrambnih zmogljivosti. Ugotovljeno je bilo, da Slovenija ne zagotavlja ustreznih finančnih sredstev za obrambo, kar je posledica kritičnega pomanjkanja politične vojne, da Sloveniji obramba očitno ni pomembna in ne prevzema niti približnega deleža pri zagotavljanju kolektivne obrambe in da je uporabnost Slovenske vojske omejena na najbolj nezahtevne naloge.



Da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, je glasovalo 49 poslancev, proti pa 16. Med njimi so bili poslanci vseh štirih strank leve opozicije, drugi so se vzdržali.



KOMENTAR: Uredništvo
Pritiski trgovinskih lobijev so veliki, nevarnost, da zakon razvodeni
Uzakonitev nedeljskega zaprtja trgovin, od ljudstva že zdavnaj izglasovanega na referendumu, politikom kar ne gre in ne gre od rok. Svoje poti niso končali vsi dosedanji zakonski predlogi, ki bi to področje uredili v skladu z voljo ljudstva, zatika se tudi tokrat, ko načelni večinski konsenz obstaja. Da je ta do neke mere vendarle pod vprašajem, priča načelno stališče vlade, ki zaprtju ni naklonjeno. Najbolj odločno na tej poziciji so v SMC, medtem ko poslanci SDS sicer javno zagovarjajo zaprtje, stranka pa v ozadju pa očitno koleba, oziroma tehta med argumenti prostega nedeljskega dne ter morebitne škode za trgovsko dejavnost. Najbrž si tako lahko razlagamo tudi današnjo zagotovitev glasov poslancev SDS za amandma, ki sprejetje zakona prestavlja za nekaj mesecev. Ob jeznih predlagateljih so očitno bolj trdno na svojih stališčih tudi v NSi, saj njihovih glasov za amandma ni bilo. Zelo verjetno bo nedeljsko zaprtje trgovin na koncu formalno vendarle izglasovano, vendar obstaja nevarnost, da se v vmesnem času zakon še dodatno razvodeni. Nov korak v to smer je nedvomno naredil današnji amandma, ki za trgovinski pult v nedeljo pošilja več ljudi, obenem pa odpira možnosti za zlorabe.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Cene vladnih košaric hrane zopet navzdol. Dr. Lahovnik: Gre za norčevanje iz zdrave pameti
  • 27. 12. 2023
V Franciji, kjer velja najvišja stopnja ogroženosti zaradi terorizma, že šestič v tednu dni evakuirali Versajsko palačo
  • 21. 10. 2023
Poljski predsednik je Mateuszu Morawieckemu omogočil oblikovanje vlade
  • 07. 11. 2023