“Zakon je prazna lupina, spodbuden je zgolj naslov,” Nova Slovenija glede zakona o pomoči gospodarstvu. Kritični tudi delodajalci

Foto: depositphotos.com

Predlog zakona o pomoči gospodarstvu, ki ga je sprejela vlada na torkovi dopisni seji, je bil deležen precej kritik s strani gospodarstva. Po mnenju delodajalskih organizacij zakon ne rešuje ključne težave, in sicer visokih ponudb za zakup električne energije za leto 2023. Učinek sprejetega zakona bo izjemno skromen, pravijo.

Na sveženj gospodarskih ukrepov so se na današnji novinarski konferenci odzvali tudi v Novi Sloveniji. Po njihovem je ta nezadosten in prepozen. Vlado krivijo, da ni uspela zagotoviti stabilnih in konkurenčnih cen energentov, kot je to uspelo denimo Hrvatom.

“Zakon je prazna lupina, spodbuden je zgolj naslov”

Poslanec NSi Jožef Horvat je uvodoma dejal, da vse kaže, da gospodarstvo ni prioriteta slovenske vlade. Kot je spomnil, je bilo letos proračunskih prihodkov za 1 milijardo in 70 milijonov več, kot je bilo načrtovano novembra lani. Povsem jasno je, kdo je za to odgovoren, pravi Horvat: “V prvi vrsti slovenski delovni ljudje, gospodarstvo in visoka zaposlenost.”

Predlog zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, ki ga bo odbor za gospodarstvo obravnaval 13. decembra, je po oceni NSi veliko razočaranje. “Zakon je prazna lupina, spodbuden je zgolj naslov; resnih vsebinskih, strateških in celovitih ukrepov, ki bi prinesli stabilno preskrbo z električno energijo in plinom, pa ni,” je kritičen.

Opozoril je, da se ne gre zanašati na evropske institucije, ampak so ključni ukrepi slovenske vlade – na te pa čaka gospodarstvo že pol leta.

Hrvatom je uspelo, nam pa ne

Vlado zato opozarjajo, da je časa zmanjkalo, življenje navadnih ljudi, državljanov in poslovanje gospodarstva pa bo zaradi prepočasnega odziva vsak dan težje. “Medeni meseci te vlade se končujejo,” pravi Horvat.

Vlado krivijo, ker ni uspela zagotoviti stabilnih in konkurenčnih cen električne energije in plina, kar bi moral biti ključen cilj. “Slovenska podjetja so pred zlomom. Številni napovedujejo zmanjšanje proizvodnje in odpuščanje delavcev.”

Zakaj so Hrvaška, Španija, Portugalska in Nemčija uspele zagotoviti zmerne cene, mi pa ne, se sprašuje Horvat. Opozoril je tudi na mnenje gospodarskih organizacij, ki izražajo veliko nezadovoljstvo nad paketom pomoči, ter na besede Igorja Akrapoviča, ki je dejal, da gospodarstvo ne potrebuje subvencij, ampak samo normalne cene energentov.

Izjava delodajalskih organizacij

Na predlog zakona o pomoči gospodarstvu so se po sprejetju v skupni izjavi odzvale delodajalske organizacije. Po njihovem mnenju zakon ne rešuje ključne težave, in sicer visokih ponudb za zakup električne energije za leto 2023. Učinek sprejetega zakona bo izjemno skromen, pravijo.

“V gospodarstvu smo pričakovali, da bo uredba, ki jo je vlada sprejela prejšnji teden, vplivala na te ponudbe, vendar se to ni zgodilo. Zato bo tudi učinek včeraj sprejetega predloga zakona izjemno skromen. Kljub subvencijam bodo podjetja plačevala mnogokrat višjo ceno električne energije kot njihovi konkurenti v sosednjih državah. Podjetja bodo tako prisiljena v zmanjševanje porabe energije tudi z zmanjševanjem proizvodnje, kar bo pripeljalo do odpuščanja odvečnih delavcev, česar pa si nihče v podjetjih ne želi,” so zapisali.

Horvat: Dolgoletno povprečje je bilo 120 evrov za megavatno uro, zdaj bo tudi s subvencijami cena nad 300 evrov

Subvencije so zaradi birokratskih in administrativnih zahtev po besedah Horvata izjemno težko dostopne. “Prvi znesek povračil bodo podjetja dobila šele konec marca 2023. Bojim se, da takrat nekaterih podjetij ne bo več.” Trenutne cene za gospodarstvo so v povprečju med 470 in 500 za megavatno uro – mnoga podjetja imajo ponudbe celo za 600 evrov –, gospodarstvo pa lahko preživi samo, če so cene največ 200 do 250 evrov za megavatno uro, opozarja. “Dolgoletno povprečje je bilo 120 evrov za megavatno uro. Tudi s subvencijami bo cena nad 300 evrov.”

Sprejeta novela podjetjem nalaga, da bodo morala podjetja polovico sredstev, ki jih bodo prejela s subvencijami, v nadaljnjih 30 mesecih investirati v zeleni prehod. Po mnenju Horvata gre pri tem za norost. Prav tako se mu zdi nesmiseln ukrep glede skrajševanja delovnega časa.

V NSi predlagajo regulacijo cene malim in srednjim podjetjem na višini 200 evrov za megavatno uro. Kot drugo pa, da država distributerjem elektrike in plina krije razliko med regulirano ceno in ceno, po kateri so dobavitelji energijo kupili, in sicer vsaj deloma, s priznavanjem operativnih stroškov v višini 10 odstotkov.

Po njihovi oceni se lahko zgodi, da dobavitelji enostavno ne bodo oddali ponudb, podobno kot se je to zgodilo na Madžarskem. Do tega je že prišlo na področju javnih zavodov, in sicer v zdravstvu. “86 slovenskih bolnišnic ne dobi ponudbe za električno energijo. Bojimo se, da energentov preprosto ne bo,” zaključuje Horvat.

6 komentarjev

  1. Khm…
    No, preroški verniki ‘Liderja desnice’, ki ste tako samozavestno prerokovali ‘gotovo dejstvo’, da bo šla N.Si Golobu v naročje, kje ste sedaj?
    Je tole Horvatovo cefranje Golobovega zakona lezenje v Golobnjak?

    Preveč vere v človeka škodi. Uniči realni pogled. Zaslepi.

    • Rafko, Nsi vseskozi leze na zadnja vrata v to vlado, vendar je njihovo lezenje ustavljeno, ker se je začelo javno govoriti (Tarča) tudi o hudih napakah in očitno še ni konec. Zakaj bi lezli v vlado, ki drsi proti novim volitvam?
      Modro bodo počakali… tudi v Šarčevo vlado so se štulili pa jih je prehitela Levica. Svinganje se na dolgi rok ne izide…

      • Lej Štajerska, cilj vsake stranke je vladanje. N.Si tukaj ni izjema. Zato pogovori, ne štuljeje.
        Je pa N.Si toliko načelna, da gre le v tisto španovijo, kjer lahko źivi svoja načela. Če si porajtal/a, je bila v JJ vladah.
        Ker je ocenila, da bi jo pri Cerarju, Serpentinšku in Golobu izigrali, v njihovo vlado ni šla.
        Obstaja pa en tak praktičen način, kako nekaj ugotoviti: s pogovorom…

  2. V tujini rekordni dobički elektrogospodarstev v Sloveniji pa davkoplačevalski denar za HSE.
    Gospod Vrtovec, predsednik komisije za nadzor javnih financ, pa nam razlaga in poizkuša zagovarjati takšno početje. Zakaj? Siromašenje Slovenije se tako nadaljuje…

Komentiraj